Poročilo Sveta Evrope, ki je zajelo skupno 51 zaporniških uprav v 52 državah, ugotavlja, da število zaprtih v Evropi na 100.000 prebivalcev še naprej upada, kar je trend od leta 2013. 31. januarja lani je bilo tako v 51 zaporniških upravah, ki jih je zajelo poročilo, zaprtih nekaj več kot 1,5 milijona zapornikov oziroma 103,2 zapornika na 100.000 prebivalcev. Še leta 2013 je bilo na 100.000 prebivalcev 131 zapornikov, kar predstavlja 20-odstotni padec. Drugače je v Sloveniji, kjer je število zaprtih od leta 2010 do lani naraslo za 4,8 odstotka.
Kljub temu se Slovenija uvršča med države z najnižjim deležem zaprtih na 100.000 prebivalcev. Januarja lani je bilo v Sloveniji na ta delež zaprtih 69 oseb, kar jo uvršča v zadnjo petino držav članic Sveta Evrope. Tri države, ki se po številu zapornikov na 100.000 prebivalcev uvršajo na sam vrh, so Turčija s 357 zaporniki, Rusija s 356 in Gruzija s 264 zaporniki. Najnižje deleže zaprtih pa so imeli na Islandiji s 45 zaporniki, Finskem s 50, Nizozemskem z 59 in Norveškem z 59 zaporniki na 100.000 prebivalcev.
Po navedbah Marcela Aebija, vodje raziskovalne skupine SPACE z Univerze v Lozani, ki je poročilo pripravila, je znižanje deleža zaprtih v Evropi deloma posledica upada običajnih kaznivih dejanj, kot so tatvine in ropi, ki pa jih na drugi strani ni nadomestilo povečanje kibernetskih kaznivih dejanj. Pri slednjih je namreč manj obsodb, saj storilci pogosto živijo zunaj države, v kateri zagrešijo kaznivo dejanje, zaradi česar jih je težje izslediti in sankcionirati, razlaga Aebi.
V Evropi kar 95 odstotkov zaprtih predstavljajo moški
Največja težava Slovenije ostaja prenatrpanost zaporov, saj se s 109 zaprtimi na 100 zaporniških mest uvrščamo na deveto mesto med državami članicami Sveta Evrope. Na prvem mestu je Turčija, ki ima na 100 prostih zaporniških mest kar 127 zapornikov. Ne glede na prenatrpanost zaporov pa je Slovenija med državami z najmanj samomori v zaporih in najmanj pobegi iz njih.
Kar 95 odstotkov zaprtih v Evropi medtem predstavljajo moški, le pet odstotkov pa ženske. Pri deležu slednjih se Slovenija s 4,8 odstotka uvršča v sredino. Visoko pa je po deležu tujcev v zaporih. Povprečje v Evropi je namreč 15 odstotkov, v Sloveniji pa je delež skoraj 29-odstoten.
Tudi po številu zaporniškega osebja se Slovenija uvršča v sredino. Evropsko povprečje je 1,6 zapornika na zaposlenega, v Sloveniji pa 1,7. Naša država je v poprečju tudi, ko gre za dolžino prestajanja zaporne kazni zapornikov. V letu 2019 je namreč zapor pri nas povprečno trajal 12,7 meseca.
KOMENTARJI (7)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.