Javni dolg Slovenije je v letu 2003 znašal 1584 milijard tolarjev. Zadolženost se je tako s 27,9 odstotka v letu 2002 lani znižala na 27,7 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar Slovenijo uvršča med najmanj zadolžene države v Evropski uniji. Znižal se je tudi delež obresti dolga, in sicer z 2,1 odstotka v letu 2001 na lanskih 1,8 odstotka BDP. Nižji delež servisiranja dolga v BDP pomeni, da se je državni proračun razbremenil za približno 16 milijard tolarjev, je dejal minister za finance Dušan Mramor.
Med ključnimi razlogi za zniževanje deleža obresti je Mramor navedel zamenjavo dražjih kreditnih instrumentov za cenejše, uporabo kupnine Nove Ljubljanske banke za predčasna odplačila posojil, ki so bila z visokimi obrestnimi merami indeksirana, prehod na enotni zakladniški račun v letu 2002 in gospodarsko rast, ki je bila višja od proračunskega primanjkljaja.
Medtem ko je Slovenije zaradi relativno visoke inflacije in visokih obrestnih mer še v letu 2002 plačevala relativno visoko, 6,9-odstotno obrestno mero na svoja posojila, se je ta lani znižala na 6,4 odstotka, kar je pripisati hitremu nižanju obrestnih mer v državi. Za leto 2004 Mramor pričakuje še bistveno znižanje povprečne obrestne mere, k čemur bo po njegovih besedah močno vplival hiter padec inflacije v letu 2003.
Nizka zadolženost Slovenije, znižanje deleža obresti v BDP, znižanje obrestnih mer in vsi ostali elementi ekonomske stabilnosti so prispevali k izjemnem povečanju kreditne bonitete države, medtem ko se je kreditno tveganje zmanjšalo. "Slovenija je tako na tem področju prehitela celo Grčijo, ki je že uvedla evro, in je edina nova članice EU, ki se ji je uspelo prebiti med stare članice Unije," je poudaril Mramor in dodal, da smo zelo blizu tudi Portugalski in Italiji.
