Slovenija na indeksu medijske svobode z najslabšo uvrstitvijo doslej

Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob, predsednica SD Tanja Fajon in koordinator Levice Luka Mesec so si enotni v oceni, da je ureditev stanja na medijskem področju ena od prednostnih nalog prihodnje vlade. Kot je ob robu prvega uradnega kroga koalicijskih pogajanj povedal Mesec, so že danes med drugim govorili o zakonu o medijih kot enem od prvih, ki jih bo treba spremeniti, pripravljene imajo tudi rešitve sprememb zakona o RTV.

"Veliko napora bomo morali vložiti, da spet zagotovimo neodvisnost medijev," je poudarila Tanja Fajon. Po njenih besedah imajo že pripravljene rešitve sprememb zakona o RTV, zavzemajo se tudi za spremembe zakona, s katerimi bi umaknili politiko iz vodstvenih organov RTV.

Prvaki vseh treh strank so se odzvali tudi na padec indeksa medijske svobode, na katerem je Slovenija zdrsnila na 54. mesto. Po mnenju Roberta Goloba je zdrs Slovenije še eden od pokazateljev, da je skrajni čas, da pride do zamenjave oblasti in "eden od lažjih ciljev, ki jih bomo izboljšali. To bomo morali narediti hitro," je napovedal. Tudi Mesec in Fajonova sta glede zdrsa s prstom pokazal na aktualno vlado.

"Zdrs medijske svobode na dan svobode medijev je zelo zaskrbljujoča novica in še en dokaz več, koliko škode je naredila vlada v odhajanju. Ne gre le za zdrs v medijih in v demokraciji, temveč tudi za globok zdrs proti avtokraciji," je poudarila med drugim.

Tudi predsednik poslanske skupine LMŠ Brane Golubovič zdrs Slovenije na indeksu medijske svobode pripisuje avtokratskemu vladanju te vlade. "Ena od značilnosti avtokratskega vladanja je podreditev vseh medijev in ko si podrediš vse medije, ko želiš, da širijo le eno resnico in je to resnica vlade, padeš na lestvici medijske svobode," je poudaril Golubovič.

Pravna mreža za varstvo demokracije v javno razpravo pošilja predloge za reševanje javne RTVS

Pravna mreža za varstvo demokracije je na današnji svetovni dan svobode medijev predstavila izhodišča za spremembe zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) v delu, ki se nanaša na vodstvo ter organe upravljanja in nadzora. V naslednjih dveh tednih želijo izvesti javno razpravo o njih, da bi dosegli čim širši soglasje.

"Štejemo, da je delujoč in kakovosten javni servis predpogoj za zdravo demokracijo. Hkrati ugotavljamo, da javni servis soočen s številnimi izzivi od digitalizacije, komercializacije medijskega okolja, ki jim v zadnjih dveh letih ni kos, ker se ukvarja v glavnem sam s sabo," je dejala Barbara Rajgelj. Pojasnila je, da si s spremembami zakona o RTV želijo zagotoviti normalizacijo in stabilizacijo okolja, ki bo omogočalo kakovostno produkcijo vsebin, hkrati pa umilila zadeve, kar bo omogočilo, da zavod začne dolgoročen premislek o prihodnosti javnega servisa.  

Poudarila je, da so se na Pravni mreži pogovarjali z različnimi deležniki. "Najprej z medijskimi strokovnjaki, potem z zaposlenimi, delno pa tudi z javnostjo," je pojasnila in dodala, da si ne mislijo, da so do zdaj naslovili že vse deležnike, saj da jih je zelo veliko. V prihodnjih dveh tednih bodo zato organizirali tudi javno razpravo, h kateri bodo povabili širšo javnost.  

Pri pripravi rešitev je sodelovala tudi iniciativa Glas ljudstva, je povedala Sandra Bašić Hrvatin. Iniciativa je še pred volitvami v DZ opozarjala, da je nemudoma treba zagotoviti neodvisnost programskega in nadzornega sveta RTVS. Po njihovem mnenju je treba zagotoviti, da bo sestava obeh svetov v prihodnje zagotavljala strokovnost in neodvisnost delovanja RTVS.

Po njihovem pozivu je treba ustaviti vse oblike in poskuse političnega obvladovanja, krčenja in utišanja javnega medija ter posege politike v imenovanje vodilnih organov upravljanja in nadzora. Kot so ocenili, je pri tem potrebna zakonska sprememba, ki bo zagotovila dolgoročno neodvisnost javnega medija od političnih strank.

Predlog vključuje spremembe na področju programskega in nadzornega sveta ter generalnega direktorja

Anuška Podvršič je predstavila nekaj izhodišč, za katere menijo, da so pomembni za spremembo zakona o RTV. Kot je pojasnila, se spremembe ukvarjajo predvsem z delom, ki ureja programski svet, nadzorni svet in generalnega direktorja. Po njihovem mnenju bi bilo smiselno zmanjšati število članov v programskem svetu.  

"Predvsem govorimo o članih, ki jih imenuje državni zbor in tako dati večjo moč pri odločanju glede tega, kdo bo sedel v svetu zaposlenim in javnosti," je povedala. Tako menijo, da je dovolj, da v svetu sedela le dva člana, ki ju določijo politične stranke - enega koalicija, drugega opozicija. Po enega člana bi, tako kot doslej, imenovali madžarska in italijanska manjšina, še enega pa bi imenoval predsednik države na podlagi predloga verskih skupnosti.  

Večje število članov v svetu bi imenovali zaposleni. "To bi kot do zdaj naredili na neposrednih volitvah," je dejala. Predstavniki zaposlenih bi predstavljali različne dejavnosti, imeli bi na primer predstavnika novinarske, kulturno-umetniške in kulturno izvedbene dejavnosti.  

Večje število članov v svetu bi imenovala tudi javnost. "To imenovanje ne bi bilo centralizirano, kot doslej, kjer večje število članov izbere državni zbor, ampak bi jih imenovale različne institucije," je dejala in naštela predstavnika kulture, znanosti, športa, človekovih pravic... Kot je razložila, bi tako na primer Varuh človekovih pravic na podlagi javnega razpisa imenoval predstavnika, ki bi bil predstavljal človekove pravice.  

Po njihovem mnenju bi moral imeti svet tudi bistveno več pristojnosti kot doslej. "Svet se ne bi več imenoval programski svet, saj se ne bi več ukvarjal le z neko programsko politiko, ampak bi dobil tudi nadzorno funkcijo nad poslovanjem. Nadzorni svet tako ne bi bil več potreben," je pojasnila. Dodala je, da bi se v okviru sveta izoblikoval še finančni odbor, kjer bi v večini sedeli strokovnjaki za finance. 

Menijo še, da bi morala RTV predstavljati in zastopati uprava. "Uprava bi imela svojega predsednika in več članov. Uprava bi tako povzela strukturo in funkcijo generalnega direktorja skupaj s strokovnimi direktorji, vendar bi bilo vse skupaj urejeno v zakonu," je dejala. Po njenem mnenju bi tako uprava postala tudi bolj stabilna in transparentna. 

Marko Milosavljevič s fakultete za družbene vede v Ljubljani je dejal, da se zavedajo, da je javna RTV zelo pomembna za demokracijo, kar se je nenazadnje pokazalo v času epidemije covida-19. "Če želimo imeti močno RTV, mora biti tudi ustrezno vodena," je poudaril. Prav tako mora imeti zagotovljeno močno financiranje, je dodal.

Rajgljeva je glede Multimedijskega centra (MMC) RTVS dejala, da si želijo, da bi imela svojo vlogo pri imenovanju odgovornega urednika tega uredništva tako Radio Slovenija kot Televizija Slovenija, kot je veljalo pred spremembami v letošnjem letu. Organizacijsko področje je tako poškodovano, da ga je treba urediti, je izpostavila.

DNS: Razmere za novinarstvo v Sloveniji so slabe

Društvo novinarjev Slovenije (DNS) je ob mednarodnem dnevu svobode medijev čestitalo novinarkam in novinarjem, ki so kljub vse bolj sovražnemu okolju, v katerem so v zadnjih letih opravljali svoje delo, ohranili visoke profesionalne standarde, kakovost in neodvisnost. "Svoboda medijev in novinarjev je ključna za demokratičen politični proces, kar dokazuje že pogled v soseščino, kjer je bila podreditev medijev eno od glavnih orodij za prevzem in ohranitev na oblasti," so zapisali v sporočilo za javnost. 

Poudarili so, da so razmere za novinarstvo v Sloveniji slabe in dodali, da to kaže tudi novi indeks svobode medijev po svetu, ki je Slovenijo uvrstil na 54. mesto. "To je najslabša uvrstitev, odkar organizacija Novinarji brez meja pripravlja indeks," so zapisali. Od lanskega leta je slovenska svoboda medijev zdrsnila za 18 mest in se uvrstila v kategorijo "problematičnih" držav. 

DNS poudarja, da tradicionalni mediji vedno težje financirajo vsebine, ki niso le vaba za klike. "Politika, predvsem še aktualna vladajoča, je novinarje hotela zvesti na politične propagandiste, tiste, ki niso hoteli sodelovati, pa je na vse načine diskreditirala. V takšnem okolju ni prijetno biti novinar."

DNS vodstvo RTV, ki ne uživa zaupanja delavcev, pozvalo k odstopu

Ob 3. maju preteklo leto je društvo zagnalo kampanjo zbiranja sredstev za Slovensko tiskovno agencijo (STA), "v kateri je javnost jasno izkazala, da zahteva neodvisne javne medije". Danes pa se bodo z ostalimi novinarskimi organizacijami zbrali pred RTV Slovenija. "Ko je vlada ugotovila, da se STA ne bo vdala, in je za pritisk izčrpala vse, tudi nezakonite možnosti, se je njena pozornost preusmerila na RTV Slovenija," pravijo.

"Spremljali smo celo vrsto manevrov, tudi izigravanje zakonodaje, s katerimi je vodstvo najprej obglavilo uredništvo, potem pa nastavilo kadre, ki niso dobili podpore uredništva," opozarjajo in pojasnjujejo, da je bila zadnja v seriji potez vodstva, ki želi upravljanje RTV Slovenija podrediti svojim interesom, uveljavljanje sprememb statuta javnega zavoda in to brez resne javne razprave z ustvarjalci programa, katerih uredništva s predlogom razdružujejo. "V društvu novinarjev smo vodstvo, ki ne uživa zaupanja delavcev, zaradi nepravilnosti že večkrat pozvali k odstopu. Ta poziv ponavljamo tudi danes," poudarjajo.

"Čeprav v društvu novinarjev nismo naklonjeni nesistemskim posegom v medijsko zakonodajo, ki je potrebna temeljite prenove, bo za depolitizacijo RTV Slovenija nujna hitra intervencija, da se ustavi padec zaupanja, profesionalnih standardov in se javnemu mediju omogoči normalno delovanje. Pričakujemo razpravo in konstruktiven dialog," poudarjajo.

 DNS s projektoma za lokalne medije in fotoreporterje

DNS je v svojem zapisu javnost želelo obvestiti še, da so ob zaključku projekta Lokalni mediji za boljšo družbo, ki so ga izvajali skupaj z novinarskimi organizacijami in lokalnimi mediji iz regije, objavili analizo spremljanja vsebin in intervjujev z uredniki regionalnih medijev ter iz analize izhajajoča priporočila. "Ob svetovnem dnevu svobode medijev ne smemo pozabiti na ta pomemben del medijske krajine, ki slovenski javnosti prinaša lokalne novice in zgodbe," so zapisali.

Drugi projekt, ki ga lansirajo danes, se nanaša na položaj fotoreporterjev, ki so pred kratkim v okviru društva ustanovili svoj aktiv. "Poklic fotoreporterja izginja, uredniki fotografij po uredništvih izginjajo, cena dela pa nenehno pada. Da ugotovimo, v kakšnih razmerah delajo in kako je njihovo delo ovrednoteno, smo danes objavili obširen spletni vprašalnik, ki bo podlaga za oblikovanje metodologije za določanje cen, ki bo vsebovala tudi vse skrite stroške tega poklica," so še zapisali in fotoreporterje povabili k sodelovanju.

V zaključek so dodali še, da upajo, da se bodo do prihodnjega 3. maja ukvarjali z reformo medijske zakonodaje, katere dejanski cilj bo ustvariti sistemski okvir za uspešno delovanje medijev v Sloveniji in z oblikovanjem dolgoročne medijske politike. "Za to potrebujemo kompetentno vodstvo in ekipo na direktoratu za medije. To so poteze, ki jih je politika napovedala. V društvu novinarjev jih bomo držali za besedo," so odločeni. 

RSF: Slovenija na indeksu medijske svobode padla za 18 mest

Slovenija je na indeksu medijske svobode padla za 18 mest in je med 180 državami zasedla 54. mesto, je razvidno iz indeksa organizacije Novinarji brez meja. Ta v letnem poročilu svari predvsem pred novim obdobjem polarizacije, ki jo dodatno krepi informacijski kaos. 

Sovražno vzdušje do novinarjev, ki ga spodbuja predsednik vlade Janez Janša, je privedlo do fizičnih in spletnih napadov, v poročilu za Slovenijo ugotavlja RSF. Čeprav je pravni okvir, ki varuje svobodo tiska, še vedno močan, pa so mediji podvrženi političnim pritiskom in strateškim SLAPP tožbam.

Čeprav so bili v Sloveniji mediji v javni lasti že v preteklosti podvrženi političnim pritiskom, so se ti po vrnitvi premierja Janše na oblast leta 2020 še okrepili, navaja poročilo. Kot dodaja, Janša običajno žali novinarje, za katere meni, da so preveč kritični.

RSF v poročilu tudi izpostavlja, da je vlada za več mesecev samovoljno ustavila financiranje Slovenske tiskovne agencije ter imenovala politične zaveznike v vodstvo RTV Slovenija in nadzorne organe. Poleg tega so mediji, ki jih nadzorujejo tisti, ki so blizu stranke SDS premierja Janše, deležni naložb madžarskih oligarhov, zvestih Viktorju Orbanu. Pomanjkanje preglednosti medijskega lastništva in dediščina slabo regulirane privatizacije pa ogrožata neodvisnost nekaterih medijskih organizacij, opozarja poročilo.

Novinarji, ki so preiskovali korupcijo ali upravljanje pandemije, so bili deležni spletnega nadlegovanja s strani podpornikov predsednika vlade, zlasti novinarke so bile deležne groženj. Med pandemijo covida-19 so novinarji, kritični do vlade, opozarjali na diskriminacijo pri dostopu do javnih informacij. Po drugi strani pa so državljani pokazali solidarnost z novinarji in množično prispevali k pobudi za množično financiranje STA, potem ko je vlada ustavila njeno financiranje, še ugotavlja poročilo. 

"Ustvarjanje medijskega orožja v avtoritarnih državah onemogoča pravico državljanov do informiranja, hkrati pa je povezano z naraščanjem napetosti v mednarodni skupnosti, kar lahko privede do najhujših vojn," je ob objavi letnega poročila dejal generalni sekretar RSF Christophe Deloire.

Pri RSF so v lanskem letu opazili, da medijska polarizacija v državah dodatno krepi tudi delitve znotraj držav ter polarizacijo med državami na mednarodni ravni. Znotraj demokratičnih družb je v porastu delitev, ki je rezultat širjenja mnenjskih medijev in dezinformacij, ki jih okrepijo družbena omrežja, dodajajo v poročilu.

Ta proces je med drugim viden na primeru ruske invazije na Ukrajino, saj je pred fizičnim konfliktom že divjala propagandna vojna, pojasnjujejo pri RSF. Kitajska pa na primer izkorišča svojo zakonodajo, da prebivalstvu omejuje dostop do drugega dela sveta in informacij.

Polarizacija pa je prisotna tudi znotraj demokratičnih družb, med drugim so to opazili v ZDA. K povečanim družbenim in političnim napetostim prispevajo tudi družbena omrežja in mnenjski mediji v Franciji. Na Poljskem pa so opazili, da k polarizaciji prispeva zatiranje neodvisnih medijev in vse večji vpliv oblasti na javne medije.

Letno poročilo Novinarjev brez meja o indeksu medijske svobode je na vrh postavil Norveško (1. mesto), Dansko (2.) in Švedsko (3.), kjer sledijo demokratičnemu modelu s spodbujanjem svobode izražanja. Razmere pa so označili za zelo slabe v rekordnih 28 državah, med drugim v Belorusiji (153.) in Rusiji (155.). Na repu indeksa so Iran (178.), Eritreja (179.) in Severna Koreja (180.).

Slovenija je letos padla za 18 mest, na 54. mesto. Lani, ko je glede indeksa medijske svobode nazadovala za štiri mesta, je zasedla 36. mesto. Položaj je v povprečju označen za problematičen. Razmere so težke na področju ekonomskega konteksta, na področju političnega konteksta jih ocenjujejo za problematične, na področjih zakonodajnega okvirja, sociokulturnega konteksta in varnosti pa za zadovoljivega.

V okviru nove metodologije pri RSF medijsko svobodo definirajo kot učinkovito možnost, da novinarji izbirajo, ustvarjajo in širijo novice in informacije v javnem interesu, neodvisno od političnega, gospodarskega, pravnega in družbenega vmešavanja ter brez nevarnosti za njihovo varnost. Stopnjo medijske svobode ocenjujejo v okviru petih kategorij: politični kontekst, pravni okvir, ekonomski kontekst, sociokulturni kontekst in varnost.

Varuh človekovih pravic: Oblast je dolžna zagotavljati ustrezno ozračje za svobodno delovanje medijev

Tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina ob današnjem dnevu izpostavlja pomen svobodnih in neodvisnih medijev za delovanje demokratične in pluralne družbe. Od odločevalcev pričakuje ustrezne ukrepe, s katerimi bo Slovenija napredovala na lestvici medijske svobode.

Po njegovem mnenju je vsakokratna oblast dolžna zagotavljati ustrezno ozračje za svobodno delovanje medijev pri njihovem ustvarjanju in razširjanju programskih vsebin. "Pričakujem, da se vzpostavi ustrezen pravni okvir, ki omogoča tako svobodno delovanje medijev kot dejansko preglednost njihovega lastništva ter prepoved širjenja sovražnega govora v medijih. Že več let opozarjamo na potrebo po spremembah Zakona o medijih, ki bi določal tudi način varovanja javnega interesa, ukrepe za odstranitev nezakonitih vsebin oz. sovražnega govora ter sankcije za medije, ki tak govor dopuščajo. Pomembno je, da so dosojene odškodnine dovolj visoke, da bi medije odvračale od vse bolj pogostih senzacionalističnih in populističnih objav," meni Svetina.  

Prav tako je zaskrbljen, da je obrekovanje še vedno kaznivo dejanje, kar predstavlja nevarnost za svobodo medijev, zato predlaga dekriminalizacijo obrekovanja. Novinarji so namreč pogosto tarče spletnih nadlegovanj, vse več pa je tudi poročanj o strateških tožbah novinarjem. Od nove vlade Varuh človekovih pravic pričakuje, da se bo potrebnih sprememb medijske zakonodaje lotila prednostno. Prav tako meni, da je potreben napredek glede preglednosti upravljanja državnih sredstev in sredstev lokalnih skupnosti za oglaševanje v medijskih hišah. Opozoril pa je še na nedopustno prekarizacijo novinarskega poklica.