Slovenija zdrsnila na indeksu zaznave korupcije: 'Padec zbuja skrb'

V Transparency International (TI) Slovenia poudarjajo, da je potiskanje preprečevanja korupcije na obrobje političnega parketa privedlo do stanja, ki ga odraža rezultat. Ta razgalja večletno pomanjkanje temeljitejših reform in nekatere slabe prakse v zadnjih letih, so zapisali v sporočilu za javnost. 

"Po večletni stagnaciji je ob ponavljajočih aferah, pritiskih na medije, civilno družbo in neodvisne institucije je žal pričakovano prišlo do padca, ki zbuja skrb. V supervolilnem letu potrebujemo jasne zaveze političnih akterjev, da bodo padec nemudoma zaustavili in obrnili trend," je povedal dr. Samo Bardutzky, začasni predsednik TI Slovenia. 

Eden izmed prvih preizkusov bo zakonska zaščita žvižgačev, kjer je bil predlog zakona javno predstavljen decembra, a ima, kot so zapisali številne pomanjkljivosti: "V TI Slovenia pričakujemo bolj vključujoč strokovni dialog za izboljšanje predloga in zavezo političnih akterjev, da se bodo zavzemali za sprejem celostne zaščite žvižgačev, zato je ta del zahtev iniciative Glas ljudstva."

Na vrhu in dnu ni večjih sprememb 

Kar dve tretjini vseh držav na indeksu sta ocenjeni z oceno, nižjo od 50, povprečna ocena je 43. Ob Sloveniji je še 26 drugih držav letos beležilo najnižjo oceno od leta 2012.  Najvišje na Indeksu zaznave korupcije za leto 2021 med 180 državami so Nova Zelandija, Finska in Danska (vse z oceno 88), ki si delijo prvo mesto, sledijo pa Singapur, Švedska in Norveška (ocena 85). Vse te države zaznamujejo stabilna vladavina prava, močne neodvisne nadzorne institucije in široko družbeno soglasje glede neprimernosti zlorabe javnih funkcij in sredstev v zasebne namene, so zapisali v TI Slovenija. 

Dosledno z rezultati preteklih let so se najnižje vnovič uvrstile šibke, nestabilne države, kjer so do nedavnega oziroma kjer še vedno potekajo oboroženi konflikti: Južni Sudan (ocena 11), Somalija (ocena 13), Sirija (ocena 13), Venezuela (ocena 14) in Jemen (ocena 16). Od CPI 2012 do CPI 2021 so največji napredek v svetovnem merilu dosegli Sejšeli (+18), Armenija (+15) in Italija (+ 14).  Najbolj so v enakem obdobju nazadovale Sveta Lucija (–15), Sirija (–13) in Ciper (–13), ugotavljajo v TI Slovenija. 

Madžarska ostaja najslabše ocenjena sosednja država (ocena 43, 73. mesto), od leta 2012 je izgubila že 12 točk. Nekoliko bolje od Madžarske sta uvrščeni sosednji Hrvaška (ocena 47 točk, 63. mesto) in Italija (ocena 56, 42. mesto). Opazno boljšo uvrstitev od vseh sosednjih in naše države je dosegla Avstrija (ocena 74 točk, 13. mesto). Povprečna ocena držav članic Evropske unije je 64 točk. 

Spoštovanje temeljnih pravic je pogoj za boj proti korupciji

Transparency International ob objavi letošnjih rezultatov poudarja pomen spoštovanja temeljnih človekovih pravic za učinkovit boj proti korupciji. Ob pomanjkanju napredka v večini držav ter zgodovinsko najnižjih ocenah pri 27 državah, je mogoče opaziti krčenje temeljnih pravic in nazadovanje demokratičnih standardov. Napadi in umori borcev za človekove pravice, vohunjenje za novinarji in civilno družbo ter ukinjanje neodvisnih medijev so trendi, ki omogočajo korupcijo. 

"Tudi v Sloveniji so se med epidemijo sprejemale odločitve, ki so zelo široko posegale v temeljne človekove pravice, ki so pomembne za nadzor nad oblastjo," je povedal dr. Samo Bardutzky. Krčenje demokratičnih standardov so zaznali tudi za to specializirani indeksi. Mednarodni inštitut za demokracijo in volilno pomoč (IDEA) je v zadnjem poročilu posebej izpostavil zdrs demokracije v Sloveniji.

V letošnjem poročilu Transparency International med priporočili izpostavlja pomembnost ohranjanja pravic, ki so potrebne za vzpostavljanje odgovornosti vodilnih v državah, pomen krepitve neodvisnih nadzornih institucij, nujnost spopadanja z mednarodno korupcijo in transparentnost porabe javnih sredstev. Letošnja analiza je med drugim pokazala, da so države, ki na indeksu dosegajo slabše rezultate, praviloma slabše uvrščene tudi na Civil Liberties Score.

Kaj meri indeks?

Indeks (CPI) ocenjuje in razvršča države glede na zaznavo korupcije v javnem sektorju. Narejen je na podlagi združitve podatkov in analiz svetovno priznanih ustanov, ki skozi oči gospodarstvenikov, analitikov in strokovnjakov ugotavljajo zaznavo korupcije v javnem sektorju. CPI je najširše uporabljen indikator korupcije na svetu. 

Letošnji indeks (CPI 2021) se naslanja na neodvisne vire, kot so neodvisne ustanove na področju upravljanja in analize poslovnega okolja. Uporabljeni podatki so bili zbrani v zadnjih 24 mesecih. Letošnji Indeks uporablja trinajst virov. Država je v indeks vključena le, ko so zanjo dostopni vsaj trije viri. Iz vseh dostopnih virov je izračunana povprečna vrednost, ki je zaokrožena na celo število, so sporočili s TI.

Odziv KPK 

Slabša ocena Slovenije v Indeksu zaznave korupcije Komisije za preprečevanje korupcije ne preseneča, so zapisali v sporočilu za javnost: "Najslabši rezultat po letu 2013 odraža to, na kar na že ves čas opozarjamo: da je razkorak med teorijo in prakso v preprečevanju korupcije prevelik."

Kot poudarjajo, smo tako malo točk smo nazadnje dosegli leta 2013, ko smo se uvrstili na še slabše, 43. mesto. Slovenija je tako zopet v spodnji polovici ocenjenih držav v EU.

Že v Tednu boja proti korupciji ob koncu leta 2021 so pri KPK opozorili, da se v Sloveniji po nekaterih ocenah v koruptivnih dejanjih letno izgubi kar  se v Sloveniji po nekaterih ocenah v koruptivnih dejanjih letno izgubi kar 3,5 milijarde evrov oziroma 7,5 odstotkov slovenskega BDP. Rezultati CPI 2021 kažejo, da tudi gospodarstveniki, analitiki in strokovnjaki zaznavajo, da se v javnem sektorju izgubi veliko denarja. Posledično vsi skupaj izgubljamo na vseh ravneh – na področjih zdravstva, sociale, izobraževanja, pri hitrejšem razvoju države oziroma pri dvigu kakovosti življenja, svarijo v KPK. 

"Supervolilno leto, ki je pred nami, je zato priložnost za vse, ki bodo krojili slovenski politični prostor, da besede prenesejo v dejanja, s svojim delovanjem drugim predstavljajo zgled ter prispevajo h krepitvi integritete, odgovornosti in transparentnosti. To je predpogoj zakonitega, strokovnega in etičnega delovanja javnega sektorja, pa tudi skupnosti na splošno. Le tako lahko gradimo boljšo družbo in približamo razvoj Slovenije državam, ki jih imamo za zgled in so tudi v CPI 2021 pred nami; v Evropi so najboljše Finska, Danska, Švedska in Norveška, med prvo deseterico sveta je tudi Nemčija, pred nami pa je tudi Avstrija, kjer se je lani pokazalo, kaj integriteta v politiki pomeni v praksi. Integriteta mora postati standard tudi pri nas, saj si Slovenija to zasluži," so sklenili v KPK. 

Ministrstvo za pravosodje: gre za percepcijski indeks

Ministrstvo za pravosodje je v sporočilu za javnost zapisalo, da gre za percepcijski indeks, ki kaže na dojemanje stanja na področju preprečevanja korupcije pri posameznikih, ki so odgovarjali na vprašanja, ne pa nujno tudi za objektivno stanje na tem področju: "Ministrstvo za pravosodje si stalno prizadeva aktivno delovati na področju preprečevanja korupcije, s tega vidika na primer intenzivno sodelujemo pri prenovi Resolucije o preprečevanju korupcije, ki poteka pod vodstvom KPK."

Poleg tega ministrstvo intenzivno usklajuje nov Zakon o zaščiti prijaviteljev (t.i. zakon o žvižgačih), s katerim bodo prijavitelji, ki za kršitve predpisov izvedo v svojem delovnem okolju bolje zaščiteni pred povračilnimi ukrepi, so zapisali: "Menimo, da bo zakon spodbudil dobroverno prijavo kršitev v javnem in zasebnem sektorju z namenom izboljšanja poslovanja in odprave kršitev, kar bo posledično spodbudilo tudi boljše delovanje nadzornih organov, s tem pa tudi vzbudilo večje zaupanje posameznikov v delovanje sistema. Ker si želimo k usklajevanju predloga zakona pritegniti čim širšo strokovno javnost, bomo v mesecu februarju organizirali vrsto usklajevalnih sestankov."