Od leta 2018 je trend priseljevanja v Slovenijo izrazito pozitiven. Lani je bil tako selitveni prirast 16.213 prebivalcev, večinoma na račun priseljencev iz držav nekdanje Jugoslavije, ki se jih je lani v Slovenijo priselilo največ po letu 2008.
Večino med priseljenimi iz nekdanje Jugoslavije predstavljajo priseljeni iz Bosne in Hercegovine (56,9 odstotka), sledijo priseljeni iz Srbije (16,3 odstotka) in Kosova (14,2 odstotka). Iz držav članic EU se je lani priselilo 2533 manj prebivalcev, kot se jih je iz Slovenije v te države odselilo, piše Statistični urad RS (Surs).
Selitveni prirast Slovenije je bil lani tako 7,8 na 1000 prebivalcev, kar je Slovenijo v EU po vrednosti tega kazalnika uvrstilo na peto mesto, pred Belgijo in Švedsko. Na račun priseljevanja se je povečalo tudi število prebivalcev Slovenije, ki je imela julija 2020 že več kot 2,1 milijona prebivalcev.
Slovenija je v letu 2019 izdala 15 prvih dovoljenj za prebivanje na 1000 prebivalcev, s čimer se je v izdaji prvih dovoljenj za prebivanje uvrstila na 4. mesto v EU, za Malto, Ciprom in Poljsko. Glavni razlog za izdajo dovoljenja je zaposlitev, sledijo družinski razlogi in šolanje.
Selitveni tokovi iz Slovenije in v Slovenijo so sicer po ocenah Sursa močno povezani z gospodarsko rastjo in številom prostih delovnih mest, saj je bil selitveni prirast s tujino najvišji v letih gospodarske rasti in najnižji v času visoke brezposelnosti.
KOMENTARJI (37)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.