Silovit potres smo čutili tudi v Sloveniji, iz številnih krajev prihajajo poročila o škodi. Podatke o tej zbira Civilna zaščita. "Trenutno je škodo najavilo oziroma nas o njej obvestilo 18 občin, predvsem s področja Posavja, Štajerske in Dolenjske," je za oddajo 24UR ZVEČER sinoči dejal poveljnik CZ Srečko Šestan. Gre predvsem za poškodbe na strehah, poškodbe dimnikov, seveda tudi nekaj ometov, poškodovani sta tudi dve cerkvi in en muzej. "To so trenutne informacije, seveda pa obvestila o škodi še zbiramo. Če bo škoda po ocenah in po našem seštevku blizu tiste stopnje, na kateri se v pomoč vključi država, bomo začeli s postopkom ocenjevanja," odgovarja na vprašanje, ali že razpolagajo s podatki o tem, kje in kakšne poškodbe so nastale v Sloveniji.
Včeraj smo sicer vse popoldne lahko spremljali poročila in gledali posnetke, kako so ljudje panično bežali iz stavb v kraju Petrinja, v Sisku in Zagrebu. Kaj je najpomembnejše, kako moramo ravnati ob potresu? Tečemo na prosto? Se skrijemo pod mizo? Zunaj pa se umaknemo stran od objektov?
Šestan pojasnjuje, da strokovnjaki pravijo, da iz objekta nikakor ne smemo bežati med samim potresnim sunkom. Seveda lahko po potresu gremo na prosto, tudi zato, da se prepričamo o okoliščinah, prav tako lahko zunaj počakamo na popotresni sunek. A kot dodaja, je to po navadi nesmiselno. "Najbolje je ostati v prostoru, moramo pa si prostor že prej ogledati in ga poznati. Če smo v svoji hiši, ga seveda poznamo. In se skrijemo – ali pod masivno mizo, pod nosilni obok oziroma podboj vrat ali pa pod nosilno steno." Tam so tudi poškodbe najmanjše in je tako možnost za to, da bi se nam zgodilo kaj hujšega, najmanjša.
Pa imamo med begom še čas, da vzamemo topla oblačila? Zdaj je zunaj namreč že precej mrzlo. Poveljnik CZ pravi: če govorimo o tem, ne govorimo več o begu. "Govorimo o nekem izhodu, ko se zaključi tresenje – takrat je seveda čas, jaz sem prepričan, da je. Lahko nas potres preseneti, ampak takrat si lahko vzamemo neko odejo, tisto osnovno – na primer osebno izkaznico, denarnico in podobno. Vsekakor pa ni časa, da bi si pripravljali kovčke."
Tudi našo medijsko hišo so včeraj klicali podjetniki, ki želijo pomagati – tudi s stroji, dvigali, Hrvaška je zaprosila za pomoč. Kakšen pa je pravi način – za vse tiste, ki bi želeli pomagati? Odsvetujejo, da bi se kar sami organizirali in z nekakšnimi konvoji odšli proti Petrinji, že zato, ker bi lahko tam ob tem nastala velika zmeda. Kako lahko torej pomagamo?
Šestan potrjuje, da absolutno odsvetuje samoorganizirane akcije pomoči, v katerih bi ljudje pomoč sami dovažali sosedom. Hrvaška oziroma vsaka evropska država za pomoč namreč zaprosi po ustaljenem postopku. In ko ji to pomoč ponudijo, jo tudi potrdi. Če je ne potrdi, je država ne more poslati. "Mi smo njihov uradni zahtevek čakali do približno 18. ure. Ko je prišel, sem bil prepričan, da bodo prosili tudi za ekipe reševalcev – tega niso storili, ampak so zaprosili samo za materialno pomoč. To smo že pripravili in okoli 20. ure napotili štiri zabojnike z našimi vozili v Zagreb," razlaga. Danes pa bo Slovenija temu dodala še ostalo pripravljeno pomoč, tako da bo na terenu, kjer jo nujno potrebujejo, res čim prej.
Dobili so tudi ponudbo podjetnika, ki so jo nemudoma preverili, a so jim iz Hrvaške odgovorili, kot že zapisano – da so zaprosili samo za materialno pomoč in tovrstne pomoči (šlo je za dvigala za višinska dela) ne potrebujejo.
Kaj pa država Slovenija, kako smo že pomagali, za kakšno pomoč je Hrvaška zaprosila? Kako bomo pomagali in kdaj? Hrvaška je po besedah Šestana zaprosila za zabojnike, za zimske ogrevane šotore, kar jim bomo poslali danes, pa za agregate, postelje in spalne vreče. "To bomo dali v takšnih količinah, kot nam dovoljujejo razmere," pravi. So pa zaprosili za precej velike količine – poveljnik CZ verjame, da jih bodo delno prejeli tudi iz drugih evropskih držav.
KOMENTARJI (37)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.