Danes je za nas mirnejši dan, dobili smo veliko čestitk za povabilo v članstvo v zvezo NATO in mnogi menijo, da je to velik dosežek in priznanje Sloveniji za njen položaj in trdnost. To je novinarjem po udeležbi na vrhunskem zasedanju Evroatlantskega partnerskega sveta (EAPC) danes v Pragi dejal slovenski premier Janez Drnovšek. Na podlagi današnjih razprav na srečanju voditeljev zveze NATO in 27 partnerskih držav Drnovšek ugotavlja, da se zelo krepi občutek kolektivne varnosti in potrebe po sodelovanju v svetu, zlasti v boju proti terorizmu. "Mislimo, da ideja kolektivne varnosti nikakor ne izginja, pač pa nasprotno pridobiva pomen," je dejal.
Predsednik slovenske vlade je v svojem nastopu na vrhu EAPC podprl poročilo o celovitem pregledu EAPC in Partnerstva za mir ter predlagane inovacije in prilagoditve, še posebej priporočeni razvoj mehanizma za praktično sodelovanje med zavezniki in zainteresiranimi partnerji. Podprl je tudi predlagani partnerski akcijski načrt boja proti terorizmu kot prvi projekt te vrste in spomnil, da je Slovenija prevzela svoj del odgovornosti kot članica mednarodne protiteroristične koalicije, saj aktivno deluje na področju izmenjave podatkov, preprečevanja pranja denarja in nadzora nad orožjem. Prav tako je država naredila konkretne korake za utrditev stabilnosti nove afganistanske vlade s posredovanjem humanitarne pomoči in opreme za oborožitev treh bataljonov afganistanske vojske.
Drnovšek je še povedal, da se je Slovenija že odločila povečati svojo udeležbo v operaciji SFOR v BiH s četo profesionalnega 10. motoriziranega bataljona Slovenske vojske. Pri tem je poudaril, da ob razmišljanju o prilagoditvi evroatlantskega partnerstva novim varnostnim izzivom ne bi smeli pozabiti na Jugovzhodno Evropo, zato Slovenija podpira predlog, da morajo zaveznice in partnerice nadaljevati in okrepiti prizadevanja za zagotovitev varnosti in stabilnosti na Balkanu. "Slovenija je vsekakor pripravljena povečati svoj angažma v soseščini," je dejal.
Spremljali so ga ministra za zunanje zadeve in obrambo, Dimitrij Rupel in Anton Grizold, ter načelnik generaštaba Slovenske vojske Ladislav Lipič, medtem ko se je predsednik republike Milan Kučan že prej vrnil v domovino.
Na ravni zunanjih ministrov pa je zasedala komisija Nato-Ukrajina, saj je zavezništvo dalo vedeti, da ukrajinski predsednik Leonid Kučma, ki je sicer včeraj prispel v Prago, ni zaželen, ker naj bi Ukrajina v Irak izvažala radarske sisteme.
Zgodovinsko zasedanje
Voditelji zveze Nato so na včerajšnjem vrhunskem zasedanju v Pragi sprejeli vrsto odločitev, s katerimi bo zavezništvo v 21. stoletju dobilo novo podobo in se iz organizacije, ustanovljene v času hladne vojne pred 53 leti, spremenilo v sodobno povezavo, široko koalicijo narodov, ki branijo mir in stabilnost v svetu. Devetnajsterica je tako izdala povabilo v zavezniške vrste sedmim novim državam, med njimi tudi Sloveniji, se odločila za izboljšanje svojih vojaških zmogljivosti, na čelu z oblikovanjem sil za hitro posredovanje in prenovo svojega vojaškega poveljstva, postavila pa je tudi nove podlage za sodelovanje s partnerskimi državami.
Vabilo še ne zagotavlja članstva
Kot so se odločili voditelji, bo sedem novih držav v zvezo Nato vstopilo najkasneje na prihodnjem vrhu maja 2004, dotlej pa bodo izvedeni vsi potrebni postopki. Takoj po vrhu bo zavezništvo s povabljenkami začelo pristopne pogovore, podpis pristopnih protokolov pa bo z njimi podpisal do konca marca 2003, čemur bo sledila njihova ratifikacija, za katero bo potrebno približno leto dni.
V obdobju do njihovega vstopa v maju 2004 pa bo zveza Nato novinke vpletla v svoje aktivnosti do največje možne mere, jih podpirala skozi izvajanje akcijskih načrtov za članstvo (MAP) in vztrajala pri nadaljevanju reform.
Sicer pa je zveza Nato potrdila, da njena vrata ostajajo odprta za vse evropske demokracije, ki želijo in so sposobne prevzeti obveznosti in odgovornosti članstva v povezavi, kot jih opredeljuje ustanovna Washingtonska pogodba.