Slovenska delegacija pod vodstvom zunanjega ministra Dimitrija Rupla je zaprla poglavja o prostem pretoku oseb, davkih ter o pravosodju in notranjih zadevah. Najbolj problematično poglavje - prost pretok oseb, ki določa zaposlovanje slovenskih državljanov na tujem - je bilo sklenjeno, potem ko je Slovenija popustila in sprejela zahtevo unije, predvsem Italije in Avstrije, po prehodnem obdobju do največ sedem let. Več članic je že napovedalo ukinitev ukrepa, kar pomeni prosto zaposlovanje Slovencev v večjem delu unije že dve leti po vstopu.
"Lahko celo rečemo, da je Slovenija zaprla 25 poglavij in pol, kajti končana so tudi usklajevanja za nefinančni del poglavja o kmetijstvu," je bil zadovoljen glavni slovenski pogajalec z EU, zunanji minister Dimitrij Rupel.
Kmalu zaključeno tudi poglavje o transportu?
Po Ruplovih besedah je Slovenija v pogajanjih za letošnje leto dosegla zastavljeni cilj, z izjemo poglavja o transportu, kjer pa je krivda na strani unije. Vodja slovenske diplomacije sicer upa, da bo petnajsterica to vprašanje lahko rešila na bližnjem vrhu v Laeknu.
Če bi unija v Laeknu dosegla dogovor glede transporta - oblikovanje skupnega izhodišča blokirata Avstrija, ki ga pogojuje predvsem z vprašanjem ohranitve omejitev tranzitnega tovornega prometa čez Alpe, in tudi Nemčija -, bi belgijsko predsedstvo unije najverjetneje še letos pripravilo nov krog pristopnih pogajanj, na katerem bi lahko Slovenija z EU sklenila tudi dogovarjanje o tem področju. "Tak pogajalski dosežek bi bil naravnost fantastičen," je dejal Rupel, ki je po nedavnih pogovorih s predstavniki Evropske komisije in avstrijsko zunanjo ministrico Benito Ferrero-Waldner glede možnosti skorajšnje rešitve vprašanja bolj optimističen.
Ostaja še kmetijstvo, regionalna politika in proračun
Tako bi se Slovenija v pogajanjih z EU prihodnje leto osredotočila le še na preostala tri finančno najzahtevnejša poglavja, ob kmetijstvu še na regionalno politiko in proračun, je dejal Rupel. V letu 2002 naj bi najprej zaprli regionalno politiko, kar pomeni, da moramo državo razdeliti na regiji in se z Brusljem dogovoriti o pomoči manj razvitim, sledili pa bosta najbolj naporni poglavji kmetijstvo in proračun.
Vodja ožje pogajalske skupine za vstop v EU Janez Potočnik je za 24 ur že pred konferenco povedal, da bodo sklenjeni tudi pogovori o zaščiti rastlin pred boleznimi na področju trgovine in prehoda državnih meja in veterinarskih vsebinah v kmetijstvu. Na dnevnem redu sta po bila še področje carinske unije ter konkurence in državne pomoči, ki sta bili zaključeni že na prejšnjih pristopnih konferencah v času belgijskega predsedovanja uniji, danes pa sta bili formalno potrjeni še na ministrski ravni. Konferenca je za Slovenijo po Potočnikovih besedah nedvomno uspešna, saj je skoraj v celoti uresničila naš pogajalski načrt. Kaže pa tudi trud belgijskega predsedstva, ki mu je glede Slovenije v zadnjih tednih uspelo doseči velik napredek v svojem načrtu in s tem potrditi dobro delo, ki ga je naša država opravila v približevanju uniji.
Potočnik je povedal, da v pogajalski skupini obžalujejo le, da se državam članicam še vedno ni uspelo dogovoriti o skupnih stališčih glede poglavja o prometu, kjer je Slovenija po Potočnikovih besedah povsem neproblematična kandidatka.
Število zaprtih poglavij se je od skupaj 29 obravnavanih povzpelo na 25, tako da je Slovenija med kandidatkami po številu zaprtih poglavij zasedla prvo mesto.
Sklenitev pristopnih pogajanj leta 2002?
Sklenitev pristopnih pogajanj z EU Slovenija pričakuje skladno z načrti najkasneje do konca leta 2002, kar ji bo omogočilo, da leta 2004 že sodeluje na volitvah v Evropski parlament. Potrditev takšnega časovnega načrta Rupel pričakuje tudi od vrha petnajsterice v Laeknu. EU se sicer po njegovi oceni nagiba k veliki širitvi z okvirno 10 novimi članicami, kar pa ministra ne skrbi. Pomembno je, da bo unija na takšno veliko širitev pripravljena, ter da bo zagotovila, da najbolje pripravljenim kandidatkam na zamudnice ne bo treba čakati predolgo. "Pogled na seznam kandidatk pokaže, da arhitekti širitvenega procesa spodbujajo dohitevanje. Nekaj mesecev pa smo pripravljeni počakati," je dejal Rupel.
Uspešna tudi Češka
Poleg Slovenije je danes največji napredek zabeležila Češka, ki je po razrešitvi spora z Avstrijo glede nuklearke v Temelinu zaprla poglavje energetika, končala pa je, kot omenjeno, tudi pogajanja o pravosodju in notranjih zadevah. Ta je sklenil tudi Ciper, Slovaška je zaprla poglavje o okolju, Latvija pa o energetiki. Druge države danes niso zaprle novih poglavij. Poljska, ki že precej zaostaja, je po besedah svojih pogajalcev pri več poglavjih blizu cilju, pri trenutno najobčutljivejšem, prostem pretoku kapitala, kjer zahteva daljše prehodno obdobje za nakup nepremičnin, kot jih ga ponuja unija, pa dogovora še ni. Bolgarija, ki sicer prav tako ni zaprla novih poglavij, pa je napovedala, da bo svoje priprave pospešila: njen novi cilj je končati pogajanja do konca leta 2003 in še ujeti širitveni val leta 2004.