Slovenija ni otok, je avtocesta

Projekt HistoGenes je eden največjih evropskih raziskovalnih projektov, ki povezuje arheologijo, genetiko, zgodovino in antropologijo. Raziskuje čas po razpadu Rimskega imperija, obdobje velikih selitev, vojn, nastajanja narodov in moderne Evrope. In prav Slovenija je bila očitno eno ključnih križišč tega dogajanja. Kaj razkrivajo kosti starih prebivalcev? So Slovani res prišli v velikem valu? In zakaj znanstvenike najbolj skrbi, da bi zgodovino kdo zlorabil za politiko?

To so vprašanja, ki so jih v oddaji Svet na Kanalu A zastavili arheologinji s Filozofske fakultete v Ljubljani in regionalni voditeljici projekta HistoGenes za Slovenijo, dr. Tini Milavec. Projekt, pri katerem sodeluje tudi slovenska arheološka stroka, bo namreč pomagal osvetliti obdobje med letoma 400 in 900, ko se je obraz Evrope močno spremenil po razpadu Zahodnega rimskega cesarstva. "Mislim, da je takrat vladal en kar velik kaos. To je bil trenutek, v katerem je bilo zelo težko živeti, vsaj večini ljudi. Vsak tak kaos se potem konča v enem novem začetku, ampak ne gledam preveč romantično na to obdobje," pravi Milavec.

Evropski raziskovalni svet je pred sedmimi leti za projekt HistoGenes namenil 10 milijonov evrov in gre za prvi projekt, ki združuje mednarodne raziskovalce v takem obsegu, hkrati pa analizira neverjetno število vzorcev (doslej 7700). Še enkrat več se je, po besedah slovenske vodje projekta, pokazalo, da je območje naše države skozi vso zgodovino ležalo na križišču številnih cest: "Absolutno, nikoli nismo bili otok. Poglejte samo geografijo, stvar je zelo logična. Ravno zato smo pa tako bogati, imamo tako bogato dediščino. Jaz mislim, da je to fascinantno," pravi in dodaja, da bi morali biti na arheologijo in zgodovino svojega prostora izjemno ponosni.

Ne glede na to, kako radi govorimo o svojih koreninah, je strokovnjakinja jasna: "Čist narod ne obstaja, nikoli ni obstajal. To je kategorija, ki smo si jo izmislili par sto let nazaj. Že takrat ni bila čista, zdaj ni čista in absolutno nima nobene zveze z ljudmi izpred 1500 let, ki jih proučujemo." Tako tudi opredelitev, da ima nekdo slovanski ali germanski ali kateri koli drug gen, ne zdrži znanstvene analize: "To je skovanka, ki v osnovi ni resnična. Ker biti Slovan ali Slovenec je kategorija, ki nima zveze z biologijo. In tukaj mešamo dobesedno jabolka in hruške. Eno je naša biološka, genetska slika, drugo pa je naša etnična ali narodna opredelitev. Ti stvari nimata nobene zveze. Lahko se prekrivata, ni pa nujno."

Delo strokovnjakov v sklopu projekta HistoGenes zelo poenostavljeno rečeno poteka tako, da iz 1500 let stare kosti vzamejo DNK in ga analizirajo, kar poraja številna, tudi moralna vprašanja. Čeprav gre za raziskave v znanstvene namene, se namreč kosti ob analizi uničijo. "To je vedno ena velika dilema in tukaj gre ena ogromna zahvala ljudem iz muzejev, ki hranijo ves ta material, ki so bili pripravljeni žrtvovati te dragocene kose, zato da smo lahko naredili te analize. Znanstveniki vedno tehtamo, kaj je bolj pomembno. Da ostane to še recimo sto let, pa bodo potem boljše analize, ki bodo lahko povedale več. Ali pa bi mogoče v teh sto letih ta predmet ali kos kosti propadel. Ker ravno pri bioloških analizah je tako, da dlje ko kos stoji, bolj se razkraja material. Tako da če mi pustimo ta kos še dvesto let, bo verjetno zapis slabši," pojasnjuje Milavec težo njihovih odločitev.

Več, med drugim tudi to, zakaj so se na področju Ljubljane pojavljali ljudje z deformiranimi lobanjami in azijskim poreklom, pa tudi, v katero obdobje, ki ga raziskuje, bi Milavec odpotovala za en dan, če bi imela to možnost, poglejte v priloženem pogovoru iz oddaje Svet na Kanalu A.