Zunanji minister Boris Frlec je takšen sklep podprl, saj je skladen z junija sprejetimi stališči vlade, ki bo o zaključkih julijskega sarajevskega vrha pakta in nadaljnjih ukrepih sicer razpravljala šele jutri. V zadnjem mesecu dni o sarajevski deklaraciji ni bilo formalnih premikov, poudaril pa je, gre za izjavo dobre volje o sodelovanju mednarodne skupnosti za stabilizacijo razmer v JVE, ki je bila sprejeta s tihim soglasjem, vsebuje pa tudi nekakšen program aktivnosti. Predvidena regionalna okrogla miza naj bi sicer bila premaknjena na nekoliko kasnejši datum od prvotno predvidenega, programi za delovna omizja na treh področjih (politično in gospodarsko sodelovanje ter varnost) še niso natančno izdelani, pobud pa je že veliko.
Slovenija je poudarila svojo pripravljenost, da v polni meri aktivno sodeluje v paktu, vendar ne na škodo nacionalnih interesov, s čimer je povezana tudi umeščenost Slovenije v pakt, je dejal Frlec. Slovenija je srednjeevropska država, ki pomaga pri izvajanju ukrepov mednarodne skupnosti v JVE. Je v vlogi donatorke, kot del nekdanje skupne države pa ima vrsto sposobnosti, za katere mednarodna skupnost pričakuje, da jih bo izkoristila. Uprla pa se bo poskusom umeščanja tja, kjer je ni več.
