Slovenija ne želi vpletati dvostranskih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško v hrvaška pogajanja z Evropsko unijo, razen če niso del pogajalskih vsebin, je po današnjem delovnem obisku slovenske delegacije v hrvaškem saboru v Zagrebu dejal predsednik odbora Državnega zbora za zadeve Evropske unije (OEU) Anton Kokalj.
Dodal je, da je Slovenija do sedaj omenjala dvostranske odnose le v pogajalskem poglavju prostega pretoka kapitala glede zagotavljanja nakupa nepremičnin. "Na to vprašanje je Hrvaška formalno že odgovorila", je dejal Kokalj. Povedal je, da med 30 hrvaškimi pogajalskimi poglavji, za katere je bil opravljen analitični pregled zakonodaje, na OEU niso še obravnavali nobenega poglavja v katerem bi sporna bilateralna problematika "prišla na dan".
Gostitelj slovenske delegacije, predsednik Odbora za EU hrvaškega Sabora, Neven Mimica, je na srečanju s slovenski kolegi poudaril, da vprašanje meddržavne meje ni del pogajalskega procesa in acquis communautaire - celote zakonov in pravil, političnih usmeritev, praks in obveznosti, ki so jih države članice EU sprejele na temelju ustanovitvenih pogodb. Po njegovih besedah, morata državi sami urediti medsebojne probleme, brez vpletanja EU.
Sicer so vsi člani slovenske delegacije, v kateri so bili še podpredsednik omenjenega odbora Mitja Slavinec (LDS) ter člani Tomaž Štebe (SDS), Bojan Homan (SDS) in Franc Žnidaršič (DeSUS), načeloma podprli čim prejšnji pristop Hrvaške v EU ter dejali, da z odprtimi vprašanji ni treba obremenjevati unije. Žnidaršič je izjavil, da ne bi bilo pošteno če bi Slovenija na kakršen koli način pogojevala vstop Hrvaške v EU.
Kokalj je še napovedal, da bo Slovenija v času svojega predsedovanja EU intenzivno delala na institucionalnem zagotavljanju širitve unije na jugovzhod Evrope. Po njegovem mnenju lahko Hrvaška pomaga Sloveniji s svojimi izkušnjami v sodelovanju s sosednjimi državami, s katerimi je bila v konfliktu. Tako bi Slovenija "lažje favorizirala širitev EU" kot eno izmed slovenskih strateških prioritet.
KOMENTARJI (13)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.