Slovenija po Butovih besedah načeloma podpira nevezanost kmetijske proizvodnje na neposredna plačila, saj gre v korist EU in pogajanjem o liberalizaciji svetovne trgovine v okviru WTO, obenem pa bi spodbudila naravno ravnovesje na trgu in zmanjšala drage proizvodne viške. "Vendar pa je v nekaterih proizvodnih sektorjih popolna nevezanost mogoča le ob zelo visoki podpori, zato ločitev podpiramo le deloma," je razložil minister in izpostavil primer krav dojilj v visokogorskih območjih. Ž
Postopno nižanje neposrednih plačil, kot ga v reformi predlaga Evropska komisija, Slovenija prav tako podpira, saj je skladno z usmeritvami slovenske kmetijske politike, ki temelji na večnamenskosti, je nadalje navedel But. "Toda iz zniževanja bi morale biti izvzete vse tiste majhne kmetije, ki prejmejo največ 8000 evrov na določeno obdobje. Komisijin predlog za 5000 evrov je prenizek," je dejal minister.
But je tudi poudaril, da mora biti pravica do neposrednih plačil vezana na aktivne kmete in ne na lastnike zemlje. "Že zdaj v Sloveniji podporo dobi tisti, ki zemljo obdeluje," je dejal. Zavrnil je tudi možnost regionalizacije teh plačil. "Slovenija je majhna, poudarek daje razvoju podeželja, regionalizacija pa bi povzročila motnje na trgu," je povedal. Sicer pa bo Slovenija aktivno sodelovala v zadnjih korakih dogovarjanja o reformi, čeprav o njej glasovati kot opazovalka ne bo mogla, je poudaril.
