To je po delovnem kosilu voditeljev petnajsterice ter prihodnjih članic in kandidatk povedal slovenski premier Anton Rop, ki je bil trdno prepričan, da bo povezavi po izkušnji z iraško krizo, ki je države članice močno razdelila, na mednarodnem prizorišču uspelo nastopati bolj enotno in učinkovito.
V zagotavljanje človekoljubne pomoči in obnovo Iraka se bo po napovedih predsednika vlade vključila tudi Slovenija. Zunanje ministrstvo je tako že zadolžilo posebno delovno skupino, naj pripravi konkretne predloge, je pojasnil premier in se pri tem zavzel za "kombiniran pristop", skladno s katerim naj bi država delovala skozi mednarodne človekoljubne organizacije, kot sta Unicef in Rdeči križ, skozi konkretne akcije na pobudo ene ali več držav, ter z vključevanjem podjetij, ki bi imela za to interes.
Z muko oblikovano skupno stališče EU, v katerem se povezava do vojne sploh ni opredelila, pa je Rop označil "kot najboljšo možno rešitev v danih okoliščinah". Pogledi držav članic so še vedno razdeljeni, razlik pa EU ne more preseči, je ob tem povedal Rop, vendar je obenem menil, da je povezava stopila skupaj in pogledala v prihodnost. Lekcija za EU pa mora biti tudi, da je potrebno skupno zunanjo in varnostno politiko čimprej izgraditi, je še dodal.
Njegovo mnenje je delil tudi zunanji minister Dimitrij Rupel, ki se je v Bruslju udeležil delovnega kosila vodij diplomacij petnajsterice in trinajstih kandidatk za članstvo v EU. Po njegovi oceni so zunanji ministri dosegli soglasje o obnovi Iraka in se strinjali, da bo državo treba obnoviti, ko bo vojna mimo. "Takšni procesi demokratizacije so sicer pogosto težavni - a tudi problem Jugoslavije se je reševal s silo," je dodal. Toda prav je, da se misli zdaj usmeri v naslednji korak, in EU to zdaj počne, je še menil, sicer pa enako kot premier zavrnil misel, da novi skupni pogledi EU dejansko pomenijo legitimizacijo vojne v Iraku.
V luči iraške krize in njenega čim manjšega vpliva na evropsko gospodarstvo pa je zelo pomembno tudi, da se nadaljuje uresničevanje lizbonske strategije, s katero je EU začrtala pot, ki naj bi jo do leta 2010 naredila za najbolj dinamično in konkurenčno ter na znanju temelječe gospodarstvo na svetu, je še menil Rop. O tem je sicer beseda v največji meri tekla na tretjem delovnem kosilu med finančnimi ministri EU in kandidatk, ki se ga je udeležil tudi slovenski finančni minister Dušan Mramor.
Slovenija se strinja, da se od usmeritev pakta o stabilnosti in rasti, s katerim EU na podlagi zahtevnih kriterijev ohranja trdnost evroobmočja, ne odstopa, kot so to poudarili finančni ministri petnajsterice. Mramor je ob tem opozoril, da države kandidatke od lizbonske strategije na pomembnem področju vendarle odstopajo: strukturne preusmeritve v njihovih proračunih namreč potekajo v obratno smer, kot je to predvideno v lizbonski strategiji - namesto v izobraževanje, znanost in razvoj, gredo predvsem v kmetijstvo.