Izjava evropskega komisarja za širitev Olija Rehna na sestanku s hrvaškim premierom Ivom Sanaderjem, da je "vprašanje meja in obmejni spor Hrvaške in Slovenije jasno dvostransko vprašanje, ki bi ga bilo moč rešiti tudi z mednarodno arbitražo, ni pa del pristojnosti Evropske Unije," je novi udarec slovenskemu zunanjemu ministru Dimitriju Ruplu. Slovenija s tem nadaljuje niz napak in izgublja igro, ne da bi bilo Hrvaški sploh potrebno karkoli storiti, piše hrvaški časnik Večernji list.
Rupel je minuli teden ponovno zagrozil z referendumom, s katerim bi Slovenija lahko preprečila vstop Hrvaške v EU, če Zagreb ne bo pristal na vključitev mejnega vprašanja v pristopna pogajanja, ugotavlja bruseljski dopisnik Večernjega lista Stojan de Prato, ki nadaljuje s hudimi kritikami na račun slovenskega zunanjega ministra, ki se "seli iz vlade v vlado, menja politično dlako, ne pa tudi značaja". Je glavni krivec za številne napake Slovenije v odnosih s Hrvaško, med drugim tudi za nedavni za lase privlečen zakon o razglasitvi slovenske ekološke cone in epikontinentalnem pasu v hrvaškem delu Jadranskega morja.
Lanska "klofuta"
V slovenskih ušesih še vedno odmeva "klofuta", ki jo septembra lani zadal visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana, potem ko je Ropova vlada odrekla podporo hrvaškim prizadevanjem za članstvo v EU. Solana je slovensko vlado opozoril, da je Slovenija prva balkanska država, ki se je priključila NATO in EU ter da jo to obvezuje, da pokaže pot še drugim državam v regiji.
Trenutna vlada je svoj mandat sicer začela z bolj spravljivim pristopom do Hrvaške in sedanji premier Janez Janša se je posredno zavzel tudi za reševanje "slovenske državne kraje" hrvaških varčevalcev v Ljubljanski banki, ki najbolj škoduje odnosu med državama. Hrvaški premier pa po aretaciji generala Anteja Gotovine, po besedah komentatorja, v EU uživa ugled, ki ga ne more ogroziti nihče. Razen morda sam, če ne bo ustavil hajke na novinarje in svobodo medijev.
