Grošelj: Ni dobro, da so se zahodni zavezniki razklali glede iranskega vprašanja

Na MZZ obžalujejo, da se je ameriški predsednik Donald Trump v torek odločil umakniti iz sporazuma kljub rednemu potrjevanju s strani Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), da Iran spoštuje jedrski dogovor iz leta 2015. Izpolnjevanje zavez sicer spremlja tudi skupna komisija za iranski jedrski sporazum, ki je na svojem zadnjem srečanju 18. marca prav tako ugotovila, da vse pogodbenice še naprej spoštujejo dogovor, so dodali.

Sporazum, ki je bil kot rezultat večletnih in večstranskih diplomatskih prizadevanj potrjen tudi z resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov, kaže na to, da je mogoče najti mirne rešitve tudi pri soočanju z največjimi izzivi širjenja orožja za množično uničevanje, so poudarili.

Ministrstvo je dodalo, da bi moralo biti v interesu mednarodne skupnosti ohraniti dogovor, ki krepi globalni režim neširjenja jedrskega orožja, pozitivno prispeva k regionalnemu in mednarodnemu miru in varnosti ter zagotavlja potrebna zagotovila glede izključno miroljubne narave iranskega jedrskega programa.

Slovenija pozdravlja vlogo IAEA, ki je v skladu z dogovorom pristojna za preverjanje in nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti Irana, so še zapisali.

Pahor o umiku ZDA z ameriškim veleposlanikom

Predsednik republike Borut Pahor je danes sprejel na pogovor ameriškega veleposlanika Brenta Hartleyja, ki je predsedniku predstavil razloge za odločitev ameriškega predsednika Trumpa za umik ZDA iz iranskega jedrskega sporazuma. Pahor je veleposlanika sprejel na njegovo pobudo, so sporočili iz predsedniške palače.

Kot so sporočili, je Pahor zaradi Trumpove odločitve izrazil zaskrbljenost. Glede prihodnosti nadzora nad iranskim jedrskim programom si zastavlja podobna vprašanja kot njegovi evropski kolegi in visoki predstavniki Evropske unije.

Po umiku ZDA iz pariškega podnebnega sporazuma in iranskega jedrskega sporazuma je tu še nerešeno vprašanje morebitnih ameriških carinskih ukrepov za evropsko jeklo in aluminij. Pahorja pa veseli odločnost Bele hiše za podporo mirni rešitvi sporov na Korejskem polotoku, so navedli v uradu predsednika republike.

Pahor in Hartley sta izrazila upanje in prepričanje, da bo tradicionalno zavezništvo med Evropsko unijo in ZDA prestalo sedanje preizkušnje in se bo v luči vzajemno koristnega sodelovanja nadaljevalo v prid svetovnega miru in varnosti, so v predsednikovem uradu zapisali v sporočilu za javnost.

S Hartleyjem se je danes na veleposlanikovo željo sestal tudi državni sekretar na zunanjem ministrstvu Iztok Mirošič, ki je izrazil globoko obžalovanje nad Trumpovo odločitvijo ter potrdil nadaljnjo podporo iranskemu jedrskemu dogovoru, če bo Iran še naprej spoštoval svoje obveznosti, so sporočili z MZZ.

Državni sekretar je opozoril na možne posledice na regionalno varnost in izrazil zaskrbljenost nad posledicami sankcij na iransko prebivalstvo ter na stabilnost v regiji, ki se kaže tudi preko migracij v širši soseščini, vključno z Evropo.

Grošelj: Cilj ZDA je omejitev iranskega vpliva na Bližnjem vzhodu

Da bodo ZDA iz iranskega jedrskega sporazuma izstopile, je bilo za pričakovati, zlasti po imenovanju Mika Pompea za državnega sekretarja in Johna Boltona za svetovalca za nacionalno varnost, ocenjuje politični analitik Klemen Grošelj. "To so ljudje, ki so izrazito podpirali zaostrovanje odnosov z Iranom," je dejal Grošelj. Cilj ZDA je jasen – omejiti vpliv Irana na Bližnjem vzhodu, je dodal.

Trumpova odločitev je po njegovem mnenju tudi posledica notranjepolitičnega dogajanja v ZDA, kjer je Trump pod velikim pritiskom zaradi preiskave posebnega tožilca Roberta Muellerja o ruskem vmešavanju v ameriške volitve in zgodb iz obdobja, preden je bil izvoljen za predsednika.

Po Trumpovi odločitvi za odpoved zgodovinskemu sporazumu med Iranom in šestimi veliki silami (P5+1) iz leta 2015 je zdaj ključno vprašanje, ali bo Teheran popustil in sprejel nek nov dogovor z ZDA ali pa bo prišlo do novega zaostrovanja, je poudaril Grošelj. Ob tem je opozoril, da ni dobro, da so se zahodni zavezniki glede iranskega vprašanja razklali.

Grošelj ocenjuje, da bo skupni celoviti izvedbeni načrt (JCPOA), kot je uraden naziv sporazuma, obstal, vendar je njegova usoda odvisna od strateške kalkulacije obeh strani. "ZDA si gotovo želijo ostrejši sporazum, ki ne bo vključeval samo jedrskega orožja, temveč tudi raketni program, saj Američani ocenjujejo, da to destabilizira celotno regijo," je pojasnil.

Opozoril je, da se je Iran na Bližnjem vzhodu geopolitično močno utrdil, prevzel nadzor nad večjim delom te regije in vzpostavil t. i. šiitski polmesec, ki sega od islamske republike do Libanona, s čimer je presekal povezavo med Evropo in Bližnjim vzhodom. Ob tem je spomnil, da je na nedavnih parlamentarnih volitvah v Libanonu zmagalo proiransko šiitsko gibanje Hezbolah, kar spreminja politično pokrajino tej državi, in da Iran iz ozadja igra izjemno pomembno vlogo v Iraku, ki je pod nadzorom šiitov.

"Z geopolitičnega vidika tak položaj Irana za ZDA ni sprejemljiv," je poudaril Grošelj. Jedrski sporazum je po njegovih besedah le vrh ledene gore, saj imata ZDA in Iran dolgo zgodovino napetih odnosov in vrsto odprtih vprašanj, ki jih bodo Američani želeli načeti. Boji se, da Iran ne bo popustil pod temi pritiski, kar pomeni, da bo prišlo do zaostrovanja v regiji.

"Trumpova politika je politika igre moči. To smo videli tudi na primeru Severne Koreje, kjer je prav tako igral na karto moči in trdi, da je zbliževanje s Severno Korejo uspeh njegove zunanje politike," je dejal politični analitik.

Ves čas je v zraku vprašanje, kakšen bo odziv Izraela in ali bi sam napadel ključne zmogljivosti v Iranu, za katere ocenjuje, da ogrožajo njegovo varnost. "To bi bistveno spremenilo celotno dinamiko območja," je opozoril.

V regionalnem kontekstu je Grošelj omenil tudi Savdsko Arabijo, ki je v tem trenutku izjemno izpostavljena zaradi "vojaške avanture" v Jemnu, za katero Grošelj ne vidi "jasne in elegantne rešitve". Iran po drugi strani v Jemnu ni izgubil nobenih pozicij, temveč jih je celo okrepil.

Kot je še dejal Grošelj, je cilj ZDA jasen, kar je jasno povedal tudi Pompeo – želijo omejiti vpliv Irana in zmanjšati grožnjo, ki jo Iran predstavlja za Izrael in zaveznike v regiji.