K pristopnim pogajanjem v zavezništvo je zveza Nato povabila Bolgarijo, Estonijo, Latvijo, Litvo, Romunijo, Slovaško in Slovenijo. "Povabilo Sloveniji, da postane članica severnoatlantskega zavezništva, je dobro sporočilo za državo in njene državljane, je priložnost, da se Slovenija umesti v kolektivni varnostni sistem evroatlantskega zavezništva," je povedal predsednik države Milan Kučan, ki vodi slovensko delegacijo v Pragi.
"Je tudi priložnost, da s svojim sodelovanjem prispeva k oblikovanju zveze Nato po meri Slovenije," je prepričan Kučan, ki mu povabilo v Nato pomeni dosego ciljev, te pa si je država zadala ob plebiscitu pred desetimi leti.
Slovenija je zaradi prejema vabila v zvezo Nato počaščena, saj se na ta način uvršča med najbolj razvite in najmočnejše države na svetu, ki se skupaj borijo za ohranitev miru in varnosti v svetu, je dejal predsednik vlade Janez Drnovšek.
Predsednik vlade bo o referendumu razmišljal po vrnitvi iz Prage
"Današnji dan je zelo pomemben, saj je Slovenija prejela povabilo v organizacijo, ki ni le vojaška, temveč ima velik političen pomen. Vanjo si je prizadevala vstopiti že leta, skoraj celo desetletje," je poudaril premier. Zelo pomembno je po besedah predsednika vlade tudi, da Slovenija vstopa v organizacijo, ki se s časom spreminja. "Nato se v Pragi spreminja iz organizacije, kot je bila v preteklosti, v novo povezavo, organizacijo z novim pomenom, novim konceptom in novimi cilji," je dejal Drnovšek.
Sicer pa bo prejem vabila po premierovih besedah pozitivno vplival na javnomnenjsko podporo vstopu v zavezništvo v državi. "Javnomnenjske raziskave kažejo, da večina podpira Nato, je pa tudi nasprotovanje močno. Zdaj, ko smo prejeli vabilo, se bomo lahko bolj osredotočili na javno mnenje in argumetne zavezništvu v prid," je dejal Drnovšek.
Slovenijo čakajo pristopna pogajanja
Za zunanjega ministra Dimitrija Rupla je članstvo v Natu dober rezultat po prizadevanjih zadnjih let. "Je priznanje Sloveniji, njeni razvitosti, sposobnostim, politiki, demokratičnosti, skrbi za človekove pravice in obrambni sposobnosti," je dejal Rupel. Pridružil se mu je tudi obrambni minister Anton Grizold, ki je poudaril, da je to zgodovinski dan za Slovenijo, ki ne pomeni le priznanje slovenskemu razvoju v zadnjih 11 letih. "Pomeni tudi povabilo za mizo industrijskih razvitih držav, kjer bo lahko soodločala o varnostnopolitičnih in drugih vprašanjih v svojem mednarodnem okolju".
Po besedah ministra Rupla Slovenijo zdaj čakajo pristopna pogajanja, ki naj bi trajala do marca prihodnje leto, začetek postopka ratifikacij pa pričakuje spomladi, predvidoma aprila. Skupina, ki bo na slovenski strani vodila pogovore, je že sestavljena. Glede morebitnega referenduma o vstopu v zavezništvo je Rupel dejal, da odločitev še ni sprejeta. Dodal je, da je vlada, ko je prišlo do javnih vprašanj, obljubila, da bo referendum organizirala takoj po povabilu. "In zdaj mislim, da prihaja čas, ko se bomo morali odločiti za datum," je dejal Rupel.
Na vprašanje, kako bo s pridobivanjem javnomnenjske podpore vstopu v zavezništvo, pa je zunanji minister dejal, da se bodo po njegovem mnenju Slovenci zelo pozitivno odzvali na današnje vabilo. Spomnil je tudi, da je že zdaj "količina ljudi, ki podpirajo našo vključitev v Nato, večja od tiste količine, ki vstopa ne podpira".
Naj se razoroži država, ki ogroža svetovni mir
Obrambni minister Grizold je poudaril, da bo vstop Slovenije v Nato koristen za celotno slovensko gospodarstvo, saj pomeni odpiranje novih trgov. Zato se morajo slovenska podjetja dobro pripraviti, da bodo ponudila kakovostne proizvode. Kot je dejal, so na MORS doslej identificirali že vrsto projektov, ki bi bili za Slovenijo mnogo bolj racionalni, pa jih ni bilo moč uresničiti, ker država ni bila članica zavezništva. "Nato je klub razvitih držav, ki ima prednosti na različnih področjih, in če hočemo imeti dostop do njih, moramo postati članica," je dejal Grizold.
Na vprašanje, kako bi se Slovenija odzvala na morebitno prošnjo ZDA za sodelovanje v vojaški operaciji proti Iraku, je zunanji minister Rupel odgovoril, da je Slovenija že zdaj kot članica protiteroristične koalicije vključena v vrsto dejavnosti. Spomnil je, da Ljubljana podpira resolucijo VS ZN, v okviru katere se rešuje kriza v Iraku. "Mi te akcije podpiramo in ne vidim nobenega razloga, da bi si premislili. Gre za to, da se stvari uredijo in da se razoroži država, ki je dejansko nevarnost za svetovni mir. Tu za nas po mojem ni nobenega omahovanja," je bil odločen minister Rupel.
