FOTO: Slovenija praznuje 26. rojstni dan: 'Slovensko prihodnost vidimo kot evropsko, še bolj povezano in močno'

Slovenija je absolutno sposobna urejati vse izzive v korist njenih nacionalnih interesov, skupnih evropskih ambicij in čezatlantskega zavezništva, je v govoru na nocojšnji osrednji proslavi ob dnevu državnosti, ki je potekala na Kongresnem trgu v Ljubljani, ocenil predsednik republike Borut Pahor. Poudaril je, da smo zato gospodar lastne usode.

Slovenija po besedah Pahorja sicer še ne izpolnjuje vseh naših pričakovanj: "Mestoma smo nadnjo tudi odkrito razočarani. Vendarle pa je v relativno kratkem in zgoščenem času veliko dosegla, dovolj, da nam daje upanje in zaupanje v našo prihodnost in boljšo in varno prihodnost vseh naših otrok." Dejal je, da smo lahko z doseženim načeloma zadovoljni.

Pahor je izpostavil, da si naša slovenska in evropska identiteta nista nič v navzkrižju, ampak se bogato dopolnjujeta in plemenitita: "Zato slovensko prihodnost vidimo kot evropsko, še bolj povezano in močno." Dodal je, da Evropska unija kaže tudi velike slabosti: "Vendar smo vanjo povezani bolj svobodni, bolj samosvoji, bolj uspešni in bolj varni, kot bi bili brez nje."

Po predsednikovih besedah si od ustanovitve lastne države, bolj kot kdaj koli prej, ustvarjamo tudi domovino: "V njej je dovolj prostora za vse. Nikogar ni potrebno izključevati, nikogar sovražiti, potrebno je spoštovati. Ne zato, ker mislimo vsi enako, temveč prav zato, ker lahko mislimo in čutimo tudi tako zelo različno."

"Ne vemo natančno, kaj se utegne dogajati v prihodnje, vendar smo v spodobni politični, gospodarski, socialni in demokratični kondiciji in dovolj dobro pripravljeni, da na vse prihodnje izzive gledamo z upanjem in ne s strahom," je poudaril Pahor. Po njegovih besedah smo zaradi vseh naših izkušenj in vedenj še toliko bolj poklicani misliti s svojo glavo.

Pahor se je v nagovoru dotaknil tudi arbitražnega sporazuma

Predsednik Pahor se je v govoru dotaknil tudi težko pričakovane sodbe arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško: "Prizadevali si bomo, da bo skorajšnja določitev državne meje na kopnem in na morju uveljavljena tako kot predvideva arbitražni sporazum, za obe strani veljavna in zavezujoča mednarodna pogodba."

Opozoril je še, da "boljšega načina za mirno, vzajemno koristno in pravično ureditev mejnega spora ni bilo ne pred osmimi leti, ga ni zdaj in ga tudi čez osem let ne bo."

Nocojšnjo proslavo v središču prestolnice so naznanili pripadniki garde Slovenske vojske, ki so z Ljubljanskega gradu izstrelili šest salv iz šestih topov. Po govoru predsednika Pahorja se je začel umetniški program po scenariju in v režiji Igorja Zupeta z naslovom Bolj resnično od resničnega, trše od diamanta. Podlaga programa z 80 nastopajočimi je kratek esej filozofa Petra Mlakarja o nastajanju države.

Mlakarjevo besedilo so interpretirali igralci Maruša Majer, Pavle Ravnohrib, Lotos Vincenc Šparovec, Blaž Šef, Robert Korošec in Dragan Živadinov, ki so obiskovalce vodili skozi razmišljanja o državi v zdajšnjem in prihodnjem času. Program so sooblikovali glasbeniki in plesalci, dogajanje pa je bilo podprto s 3D vizualijami iz stekla.

Med občinstvom je bilo opaziti tudi najvišje predstavnike političnega življenja na čelu s predsednikom državnega zbora Milanom Brglezom, premierjem Mirom Cerarjem in predsednikom državnega sveta Mitjo Bervarjem.

Nemec: Ne smemo dopustiti, da razlike upravljajo z nami, dokazati moramo, da zmoremo mi upravljati z njimi

Državni zbor se je uro pred proslavo sestal na slavnostni seji. Zbrane je letos nagovoril podpredsednik DZ Matjaž Nemec.

Nemec je v govoru poudaril, da je Deklaracija o neodvisnosti Slovenije, ki je bila junija 1991 sprejeta ob Temeljni ustavni listini o samostojnosti in neodvisnosti RS, "okronala upanje in hotenje slovenskega naroda v naročju samozavesti in enotnosti, ob jasni in odločni nameri imeti svojo državo". Deklaracija je po njegovih besedah tudi "pričevanje tisočih ljudi in dogodkov".

"Takratni čas je bil zaznamovan z veličastnimi prelomnicami, ki niso bile samo niz lepih, temveč tudi težkih trenutkov," je spomnil Nemec. Dodal je, da je osamosvojitvena vojna pokazala, "da je ni sile, ki bi omajala naše goreče želje, vztrajnost, neizmerno trdnost, odločnost ter hotenje in hrepenenje zaživeti v samostojni državi".

Po Nemčevih besedah žal danes odgovore na ključna družbena vprašanja mnogokrat iščemo na napačnem mestu: "V delitvah, v nezmožnosti sobivanja, v nezmožnosti razumevanja prave vsebine." Opozoril je, da "enotnost naroda ne pomeni živeti brez razlik, temveč z razlikami, vendar ob zavedanju pomena skupnih vrednot, skupne prihodnosti".

Kot je dejal Nemec, razlike, ki so tako kot povsod tudi pri nas vedno bile in vedno bodo, ne gre podcenjevati: "Ne smemo dopustiti, da razlike upravljajo z nami, dokazati moramo, da zmoremo mi upravljati z njimi." Poudaril je še, da se v zvezi z osamosvojitvijo vse premalo govori o ponosu ob enotnosti, ki je takrat prevladala, in prevečkrat o na silo razdeljeni pogači zaslužnosti za nastanek naše države.

Cerar: Pojdimo mirno in stabilno naprej

Premier Miro Cerar je v poslanici pred dnevom državnosti poudaril, da je Sloveniji osamosvojitev uspela zato, ker smo bili povezani v najbolj ključnih trenutkih naše samostojne, skupne poti. Po njej zdaj odločno in optimistično stopamo naprej. "Drug ob drugemu, drug za drugega. Pojdimo mirno in stabilno naprej," je zapisal.

Po Cerarjevih besedah živimo v času, ko pogosto tako hitimo, da si ne vzamemo dovolj časa za zares pomembne stvari: "Naj bo danes vsaj malo drugače. Danes, ko praznujemo pomemben del naše zgodovine, ko obeležujemo 26. obletnico naše neodvisnosti, vas kot predsednik vlade te naše drage Slovenije pozivam, da se ustavite. Vzemite si čas in pomislite na vse lepe trenutke naše skupne prehojene poti."

Za proslavo dobrih 120.000 evrov

Organizatorji proslave so razposlali 3500 vabil. Naslovili so jih na predstavnike vseh treh vej oblasti, zdajšnje in nekdanje ministre, poslance vseh sklicev državnega zbora, svetnike, akademike, gospodarstvenike, kulturnike, znanstvenike in predstavnike lokalnih skupnosti. Pričakujejo tudi zastavonoše, praporščake in nosilce bojnih zastav. Strošek proslave bo dobrih 120.000 evrov.

Česa se spominjamo na dan državnosti?

Na poti do samostojne države Slovenije so konec 80. let prejšnjega stoletja nekateri intelektualci, najprej v znameniti 57. številki Nove revije, nato pa novonastale demokratične stranke v Majniški deklaraciji, zahtevali demokratične spremembe in lastno državo.

Na podlagi zahtev demokratičnega vrenja, ki je bilo značilno za celotno Jugovzhodno Evropo, v kateri so vladali komunistični režimi, so bile v Sloveniji aprila 1990 izvedene prve demokratične volitve, na katerih je zmagala Demokratična opozicija Slovenije – Demos.

Demos je maja 1990 oblikoval vlado, ki je v naslednjih mesecih, delno tudi v dogovoru z opozicijo, izpeljala vse potrebno za izvedbo plebiscita decembra 1990. Na njem se je velika večina Slovencev izrekla za odcepitev od Jugoslavije in oblikovanje lastne države.

Po plebiscitarni odločitvi za samostojno državo so se v začetku leta 1991 začele priprave na uresničitev tega cilja. Osamosvojitvena dejanja so se nato hitro vrstila. Tedanja skupščina je že marca 1991 sprejela zakon, po katerem za državljane Slovenije služenje vojaškega roka v JLA ni bilo več obvezno.

Skupščina je nato 25. junija 1991, dan pred iztekom šestmesečnega roka, postavljenega za uresničitev plebiscitarne odločitve, sprejela Temeljno ustavno listino o samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji. Hkrati je sprejela tudi ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine in Deklaracijo o neodvisnosti. Slovenija zato 25. junij praznuje kot dan državnosti.

Po slavnostni razglasitvi samostojnosti in neodvisnosti 26. junija 1991 – slovesnost je potekala na ljubljanskem Trgu republike – se je začela desetdnevna vojna.