Pahor ob državnem prazniku: Želim, da se skupaj borimo do zmage naprej

Plebiscit je potekal 23. decembra 1990, tri dni pozneje pa so v takratni skupščini slovesno razglasili rezultate. Po njih se je plebiscita udeležilo 93,2 odstotka volilnih upravičencev, za samostojnost pa jih je glasovalo okoli 95 odstotkov udeleženih oziroma 88,5 odstotka vseh volilnih upravičencev. Na 26. december, ko so bili razglašeni izidi plebiscita, tako obeležujemo državni praznik, dan samostojnosti in enotnosti, ki je tudi dela prost dan.

Čeprav gre za okroglo obletnico, pa je zaradi epidemije covida-19 letos praznovanje okrnjeno. Predsednik republike Borut Pahor je iz predsedniške palače nagovoril državljane, pri čemer je k slavnostnemu nagovoru povabil tudi predsednico Društva v tujini izobraženih Slovencev Kristi Hodak. 

Predsednik Pahor je državljane nagovoril iz kristalne dvorane predsedniške palače. Pahor je prebral izsek iz pisma srednješolke Rebeke Mikša, ki je zapisala, da občuduje in se zahvaljuje vsem, ki ukrepajo in delujejo v tej koronakrizi, da pa opaža, da so mladi nesrečni. "Nesrečni smo zato, ker se nam zdi, da nas nihče ne opazi." Ker si predsednik želel, da bi bili mladi slišani, jim je dal tudi besedo. 

Kristi Hodak je poudarila, da sta s Slovenijo iste starosti in da ji je dala najlepše otroštvo in mladost. V imenu te geenracije in mladih rojenih v samostojni Sloveniji lahko povem, da mi živimo slovensko sedanjost. "Želimi prav tako kot so leta 1990 skupaj, složno graditi prihodnost Slovenijo. Mi gledamo naprej." Hodakova je s svojim govorom želela vzpodbuditi politike, družbi in vse prebivalce, da tudi v ob tej obletnici, po teh 30 letih najdejo neko notranjo moč, s pričo katere bodo sevali optimizem, upanje, nas povezovali in uspešno vodili skozi te težke čase.

Pahor je poudaril, da je razglasitev plebiscita v tistih politično težkih časih slovenskemu ljudstvu dajala neko moč, nek smisel. "Takrat smo vedeli, da si lahko zaupamo in sodelujemo. Na vsa vprašanja smo našli odgovore."

Končuje se leto, ki je bilo zahtevno, mnoge ljudi je pahnilo v tesnobe, mnogi so izgubili življenja, je nadaljeval predsednik. "Borili smo se kolikor je bilo mogoče." Poudaril je, da bi bilo še bolje, če bi bilo več sodelovanja. "Vstopamo v leto 2021, ki bi lahko bilo čudovito." Omenil je cepivo, ki je prispelo v Slovenijo, kar bi lahko pomenilo konec krize širjenja novega koronavirusa. Želi si, da bi politična tabora, ki sta šla bolj vsaka v svojo smer, bolje medsebojno sodelovala, "da najdeta mostove". Pa tudi, da skozi politično sodelovanje dajeta moč, da se Slovenija prebije skozi te težke čase. "Mislim, da bo prihodnje leto eno imenitno, čudovito."

Pahor bo sprejel tudi upravni odbor društva, podelili bodo tudi letošnjo nagrado društva. V počastitev praznika bo pred predsedniško palačo postrojena častna straža garde Slovenske vojske, medtem ko so namesto tradicionalnega dne odprtih vrat pripravili virtualni sprehod po protokolarnih in delovnih prostorih predsednika republike. "V kratkem sprehodu skozi Predsedniško palačo si lahko podrobneje ogledate protokolarne in delovne prostore predsednika Republike Slovenije in izveste veliko zanimivosti o palači in novosti, katerih pobudnik je predsednik republike Borut Pahor," so zapisali v uradu predsednika republike. 

Tudi državna proslava je tokrat potekala le v televizijski obliki. Slavnostni govornik je bil premier Janez Janša, ki je ocenil, da je bila odločitev za lastno državo pravilna in pravočasna, pa tudi ekonomsko utemeljena. Smo pa po njegovi oceni tudi zaradi politike izključevanja zamudili veliko razvojnih priložnosti.

V DZ so praznik obeležili s slavnostno sejo. Podpredsednica DZ Tina Heferle je v slavnostnem govoru pozvala k zasledovanju vrednot, kot so enotnost, spoštovanje, strpnost in demokratičnost. Predsednik DZ Igor Zorčič pa je na seji in v poslanici izpostavil potrebo po vnovični enotnosti izpred 30 let.

Strankarski prvaki pozivajo k enotnosti

Prvaki parlamentarnih strank in stranke same so prek družbenih omrežij obeležili današnji dan samostojnosti in enotnosti. Večina jih je spomnila na enotnost slovenskega naroda pred 30 leti in pozvala k enotnosti tudi v težkih časih epidemije novega koronavirusa.

Prvak NSi Matej Tonin je spomnil na enotnost, ki je narod združila v prizadevanjih za samostojno državo, danes nas mora enotnost združiti, da premagamo koronavirus. "Če je bila pred 30 leti mogoča skupna podpora plebiscitu, verjamem, da je tudi danes mogoč dogovor o skupnem boju zoper covid-19," je dodal.

Za predsednika SMC Zdravka Počivalška smo se udobja samostojnosti po 30 letih lepo navadili. "Želim si pa, da postanemo tako enotni doma, kot smo, ko se srečamo v kakšni oddaljeni državi sveta, daleč od doma," je zapisal.

V stranki DeSUS so pozvali, naj tako kot pred 30 leti ostanemo povezani in enotni. "Skupaj bomo premagali vse ovire in še naprej ponosno zrli v prihodnost," so dodali. 

Pričakovano bolj kritični do trenutne situacije so v opozicijskih strankah.

Predsednik LMŠ Marjan Šarec je spomnil, da je celoten narod stal za rezultati plebiscita. Kljub današnjemu poudarjanju politika tudi takrat ni bila enotna, a dovolj za uspeh, je ocenil Šarec, ki ugotavlja, da stanje po 30 letih ni dobro: "Če si sodeloval v osamosvojitvi, ti to ne da pravice, da celih 30 let počneš, kar te je volja, za vse slabo pa iščeš krivce drugje." Kljub temu je državljane pozval k izobešanju zastav, "saj ne slavimo vlade ali politike, temveč praznik naše domovine".

Predsednica SD Tanja Fajon pa je v poslanici ob današnjem prazniku ocenila, da je bila tedanja odločitev slovenskega naroda pravilna, a obenem ocenila. da ni prav, da z državo ravnamo mačehovsko. "Ko je morala ljudi nizka, ni čas za razdvajanje in delitve, temveč za sodelovanje in solidarnost," je še opozorila Fajonova ter izrazila kritiko do načina, kako vlada "na nevaren in škodljiv način demonstrira svojo moč".

Predsednica SAB Alenka Bratušek je priznala, da danes resda vse ni tako, kot smo si želeli pred 30 leti, a smo lahko vseeno ponosni, da imamo svojo državo. "Zavedam se, da je še vedno preveč krivic in da je veliko stvari potrebno urediti. To pa ni razlog, da svoje domovine ne bi imeli radi," je poudarila.

V Levici pa so opozorili, da na dan, ko se oblast kiti z leta 1990 sprejeto referendumsko odločitvijo za samostojno Slovenijo, taisti politični razred hkrati hoče ljudstvu prepovedati referendum o investicijah v Slovensko vojsko, pri čemer po njihovem gre za "slepo poslušnost ukazom iz tujine".