Slovenija praznuje: 'OF več kot le upor, je tudi nastanek slovenske države'

Na Nanosu so se danes spomnili še pomembne bitke primorskih partizanov, Nanoške bitke, ki je potekala 18. aprila 1942. Slovesnost pri spomeniku pri Abramu je ob 11. uri organiziralo Združenje borcev NOB Ajdovščina-Vipava. Kot slavnostni govornik je nastopil Martin Premk, ki je med drugim dejal, da je bila Osvobodilna fronta več kot le upor proti okupatorju. "Je tudi nastanek slovenske države in dokončno oblikovanje Slovencev kot naroda," je dejal.

18. aprila 1942 se je na Nanos umaknilo 54 partizanov, ki so jih obkolile precej številčnejše italijanske sile. V osemurnem boju z 800 italijanskimi vojaki je bilo po nekaterih podatkih ubitih deset, po drugih pa sedem partizanov. Poleg tega so Italijani 11 partizanov ujeli in jih devet pozneje ustrelili v Rimu, medtem ko se je preostalim uspelo prebiti iz obroča. Nanoška bitka je zelo odmevala po vsej Primorski in predstavlja začetek osvobodilnega boja ob zahodni meji.

Poleg okrogle obletnice Nanoške bitke so na slovesnosti na Nanosu obeležili tudi današnji državni praznik, predstavili pa bodo še nedavno obnovljeno spominsko ploščo na lovskem domu.

Slovesnost pri spomeniku pri Abramu je pripravilo Združenje borcev NOB Ajdovščina-Vipava. Slavnostni govornik, zgodovinar, publicist in član predsedstva Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Premk je po poročanju Radia Slovenija v govoru podaril, da je resnica o drugi svetovni vojni ena sama –"samo partizani so bili osvobodilna vojska zavezništva združenih narodov in samo partizani so se borili za svobodo svojega naroda". Dejal je še, da lahko prihodnost in sobivanje brez razprtij gradimo samo na resnici.

Predsednik Društva Tigr Primorske Gorazd Humar pa je poudaril, da ima Nanos več pomenov, saj je bila tam ustanovljena tajna protifašistična organizacija TIGR, nanoška bitka pa je dala spodbudo za razvoj partizanstva na Primorskem. "Nanos tako postaja sveta gora primorskega uporništva in prav je, da dobi status primorskega spomenika," je dejal.

V kulturnem programu slovesnosti na Nanosu so sodelovali Orkester Slovenske vojske, Moški pevski zbor Srečko Kosovel, vokalni trio Le Dive in šolarji iz OŠ podnanoške podružnice OŠ Drago Bajc. Sodelovala bo tudi Garda Slovenske vojske.

'Vedno dosegli svoje cilje, kadar smo se skupaj tako odločili' 

Predsednik Pahor je danes v predsedniški palači nagovoril državljane, z nagovorom se mu je pridružil tudi predsednik Zveze združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije Marijan Križman. Pred tem sta skupaj položila venec k spomeniku OF v Rožni dolini. Med drugim je Križman dejal, da nas današnji praznik uči in spominja, da smo vedno dosegli svoje cilje, kadar smo se skupaj tako odločili. Poudaril je, da je osvobodilni lok od generala Maistra preko narodnoosvobodilnega boja vodil v samostojno Slovenijo.

Pahor: Ne pozabimo najbolj slavnih dni svoje zgodovine

Predsednik Pahor je v nagovoru ob prazniku poudaril, kako pomembno je, da ne pozabimo najbolj slavnih dni svoje zgodovine, saj iz njih črpamo narodni pogum in moralni credo. "Med te sijajne zgodovinske dogodke sodi tudi partizansko gibanje sredi prejšnjega stoletja, ki mu je v sodelovanju z zavezniki uspelo osvoboditi Evropo fašističnega in nacističnega jarma," je dejal in spomnil na Izjavo o spravi, ki jo je pripravila Slovenska akademija znanosti in umetnosti ob 30-letnici Slovenije in v kateri je med drugim zapisano, da partizanskemu gibanju nihče ne sme oporekati domoljubnega vzgiba in legitimnosti, vendar pa so se pojavila tudi dejanja, na katera ne moremo biti ponosni in nas opominjajo na državljanski spopad, v katerem je brat dvignil roko nad brata. "Demokratično zrel narod, ki je sposoben živeti svojo lastno zgodovino, iz nje črpa tisto, kar je slavno, za navdih za prihodnost – tisto, kar je neslavno, pa kot opomin, da ne bi ponavljali napak,"  je dejal predsednik republike in ob koncu nagovora poudaril, da se Slovenci učimo. "Če smo sredi druge svetovne vojne stali na različnih bregovih, se to ni zgodilo, ko smo se osamosvajali in branili odločitev, da ustanovimo lastno državo. Takrat – tudi zavedajoč se nevarnosti vnovičnega bratomornega boja – smo stopili skupaj in obranili našo domovino, našo državo, ki jo danes ohranjamo in razvijamo za interese in sanje naših otrok in njihovih otrok," je nagovor ob državnem prazniku sklenil predsednik Pahor.

Pred predsedniško palačo je med 9. in 21. uro postrojena častna straža Garde Slovenske vojske, ob prazniku pa bo v predsedniški palači tudi dan odprtih vrat.

Vrstilo se je polaganje vencev 

Predsednik DZ Igor Zorčič in ljubljanski župan Zoran Janković sta ob 9. uri položila venec h Grobnici narodnih herojev. Ljubljanski župan je uro kasneje venec položil še k spomeniku OF pred Vidmarjevo vilo, so sporočili z Mestne občine Ljubljana. K obema spomenikoma je vence položila tudi delegacija Socialnih demokratov.

Ob dnevu upora proti okupatorju, ki je dela prost dan, bodo slovesnosti potekale tudi drugod po Sloveniji. Državna proslava je potekala v torek na Mali gori pri Ribnici. Predsednik državnega sveta Alojz Kovšca je v govoru izpostavil vsakodnevne razprtije in pozval k njihovemu preseganju.

Dan upora proti okupatorju velja za spomin na dogodke 26. aprila 1941, ko so v hiši književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini v Ljubljani predstavniki Komunistične partije Slovenije, krščanskih socialistov, Sokolov in kulturnih delavcev ustanovili protiimperalistično fronto. Kot dan ustanovitve OF se je sicer uveljavil 27. april, saj je vsaj 20 let po vojni veljalo, da je bil sestanek v Vidmarjevi vili 27. aprila. Do leta 1991 se je 27. april imenoval dan OF, z osamosvojitvijo Slovenije pa so ga preimenovali v dan upora proti okupatorju.