Slovenija praznuje vrnitev Primorske k matični domovini

Predsednik republike Borut Pahor je na osrednji slovesnosti poudaril pomen odgovornosti za krepitev demokratičnih in državotvornih vrednot, ki so gradnik obetavne prihodnosti. Zavzel se je za več medsebojnega sodelovanja. "Med nami je vse preveč nestrpnosti in celo sovraštva. To ni prihodnost, ki je obetavna, in to lahko spremenimo," je pozval. Prav državni praznik je po oceni Pahorja opomnik, da nas veliko več stvari povezuje, kot ločuje in da lahko velike stvari za skupnost dosežemo le skupaj.

Na Twitterju pa je predsednik še dodal, da 30 let kasneje ni potrebno, da smo povsem enotni, vendar moramo več sodelovati in se ne izključevati.

Osrednja govornica na proslavi je bila nekdanja ministrica za kulturo Majda Širca, ki je opozorila, da se je v zgodovino treba ozirati z vso strokovnostjo in odgovornostjo, jo razumeti, predstavljati, arhivirati, sicer tvegamo nove zločine – zločine spozabe. Izpostavila je tudi, da že pridobljeni demokratični standardni niso samoumevni, tudi na področju javne besede in svobode izražanja.

Ob državnem prazniku bo danes po državi potekalo več slovesnosti. V predsedniški palači bo Pahor ob dnevu odprtih vrat nagovoril državljane. Posebej za ta praznik bodo kulturni program pripravili učenke in učenci Osnovne šole Ankaran, udeležence bo nagovoril tudi tamkajšnji župan Gregor Strmčnik. V počastitev praznika bo pred predsedniško palačo med 9. in 21. uro postrojena častna straža garde Slovenske vojske.

Predsednik DZ Igor Zorčič bo ob prazniku obiskal Mestno občino Nova Gorica in še nekatere ustanove v okolici. Stranka SD pa slovesnost pripravlja na Kongresnem trgu v Ljubljani, udeležil se je bo tudi predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Marijan Križman.

Praznik vrnitve Primorske k matični domovini je državni praznik od leta 2005, vendar ni dela prost dan. Prireditev ob prazniku izmenično pripravljajo posamezne primorske občine, saj je državna proslava organizirana le vsakih pet let.

Janša o oboroženem odporu Tigra in primorskih partizanov ter vojaški zmagi v okviru zavezniških sil 
Vrnitev Primorske k matični domovini je praznik, ki ne povezuje samo Primork in Primorcev, ampak ves slovenski narod, je v poslanici ob današnjem prazniku zapisal premier Janez Janša. "Praznujemo moč preživetja naroda, ki ga je zgodovina postavila pred številne težke preizkušnje." Janša je zapisal, da sta londonski pakt leta 1915 ter Rapalska mirovna pogodba od Slovenije odtrgala veliko ozemlje z okoli 300.000 prebivalci, primorski Slovenci pa so se znašli v okolju, ki jim ni bilo naklonjeno, vendar se Primorci niso vdali. 

"Kljub izrednemu raznarodovanju, ki je v času fašizma dobilo razsežnosti etnocida, ste prvi v Evropi začeli upor zoper fašizem, ki ga je začela organizacija TIGR. Večdesetleten boj primorskih domoljubov proti narodnemu zatiranju, oborožen odpor Tigra in primorskih partizanov ter vojaška zmaga v okviru zavezniških sil so ustvarili zelo ugodne pogoje za ponovno priključitev vsega slovenskega narodnostnega ozemlja k matični domovini." Janša se je ob tem zahvalil številnim primorskim rodoljubnim organizacijam in posameznikom. "Njihovo delo, trud, žrtve in boj za slovenstvo so veliko prispevali k temu, da je bila Primorska 15. septembra, ko je bila leta 1947 uveljavljena Mirovna pogodba z Italijo, vrnjena matični domovini. Tako je bila delno mednarodno popravljena krivica, ki nam jo je leta 1915 prinesel londonski pakt. Današnji praznik je zato najprej in predvsem izraz spoštovanja in hvaležnosti generacijam Primork in Primorcev za njihov narodni ponos, trdoživost, upor zoper potujčevanje in fašizem ter njihovo zvestobo slovenstvu." 

Ob tem je Janša spomnil na uresničenje dolgoletnih prizadevanj slovenske skupnosti v Italija ob vrnitvi Narodnega doma v Trstu. "Vrnitev Narodnega doma slovenski skupnosti ter spravna dejanja predsednikov obeh držav so hvalevreden korak sprave in zbliževanja med Slovenci in Italijani, so odraz skupnih evropskih vrednot solidarnosti in sobivanja ter korak k razgradnji bremen preteklosti." 

Predsednik državnega zbora Igor Zorčič je poudaril, da se je 15. septembra 1947 z uveljavitvijo pariške mirovne pogodbe, s katero je Slovenija dobila celotno cono B Julijske krajine, iz cone A pa še Kras, del Vipavske doline do Gorice, dolino Soče do Bovca in Predela ter Brda in Breginjski kot, ne le za Primorsko, ampak tudi za Slovenijo začelo novo poglavje zgodovine. "Slabih 20 let po zgodovinski združitvi prekmurskih Slovencev z matičnim narodom je zedinjena Slovenija vendarle postala resničnost." 

Kot je zapisal, je praznik vrnitve Primorske matični domovini tudi simbol moči enotnosti Slovencev zavezanih k skupnim vrednotam, kar prinaša tudi uspeh in ugled v mednarodni skupnosti. "Danes je Slovenija sestavni del skupnosti enakopravnih evropskih narodov, v kateri soustvarjamo prihodnost, vrednote in cilje, s sosedi in drugimi evropskimi partnericami gradimo dobro sodelovanje in oblikujemo nove povezave."