Tako naj bi komisija 9. oktobra poleg rednega letnega poročila o napredku kandidatk napovedala tudi finale pristopnih pogajanj za deset držav. Po zanesljivih virih iz Bruslja bodo leta 2004, poleg Slovenije, v Unijo vstopile še Malta, Ciper, Madžarska, Češka, Slovaška, Latvija, Litva, Estonija in najslabše pripravljena Poljska. Najrevnejši Romunija in Bolgarija naj bi postali članici Unije šele leta 2007. Neuradno naj bi, navkljub pritiskom ZDA, izpadla tudi Turčija, čeprav se status Turčije do koebenhavenskega vrha, ki bo decembra letos, lahko spremeni.
Sicer je Evropska komisija napovedala oster nadzor izvajanja evropske zakonodaje omenjene deseterice. Viri iz Bruslja še opozarjajo, da bodo reformam, ki jih novinke uvajajo že deset let, sledile nove reforme, vendar že v sklopu Unije.
Slovenija in ostale finalistke naj bi torej končale pristopna pogajanja do decembra, spomladi prihodnje leto pa bodo pod grškim predsedstvom v Atenah podpisale pristopne pogodbe. Pred tem bo pogodbe potrdila Unija, soglasnost pa bo dal tudi Evropski parlament. Dokončne pristopne pogodbe bodo nato ratificirali parlamenti petnajsterice in kandidatk.
V Sloveniji pristojni za Evropsko unijo zavračajo komentarje neuradnih napovedi širitvenega vala, dokler predsednik evropske komisije Romano Prodi in komisar za širitev Günther Verheugen ne bosta uradno predstavila dokumentov. Tudi Evropski komisija novice ni želela potrditi. "Teh navedb ne morem komentirati. Komisija bo svoje predloge sprejela prihodnji teden. Zaenkrat jih še ni, zato o njih ni moč govoriti," je dejal tiskovni predstavnik za širitev pristojnega komisarja Günterja Verheugna Jean-Christophe Filori.
Poleg tega bodo države članice Unije pozorno spremljajo dogajanje na Irskem, kjer bo 19. oktobra potekal že drugi referendum o ratifikaciji pogodbe iz Nice, potem ko so ga lani junija Irci že zavrnili. Irski "ne" lahko zavre proces širitve, saj pogajanja o širitvi potekajo na podlagi omenjene pogodbe, kar bi lahko povzročilo resno krizo.
