Slovenija preveč socialna?

Visoka zaščita posameznika oziroma visoka raven socialne države je v Sloveniji močno zakoreninjena, kot socialna zaščita pa se pogosto razume tudi kaj, kar sodi bolj na področje privilegijev. "Prav prepričanje, da so nam nekateri privilegiji enostavno dani, da prihajajo sami od sebe, da ni treba nič ustvarjati za to, da jih preprosto zagotovi država, pa predstavlja največjo oviro za reforme," meni predsednik vlade Janez Janša.

Premier je v uvodnem nagovoru udeležencev današnje okrogle mize z naslovom Spodbude in ovire za reforme dejal, da "izhaja tako prepričanje iz časa socializma".

Kot drugo oviro za modernizacijo oziroma reforme je premier izpostavil nasprotovanje iz političnih razlogov. Povedal je, da marsikdo vladnim predlogom nasprotuje le zato, ker je to predlagala vlada. Hkrati imajo močni javnomnenjski voditelji pomemben vpliv na javnost, na oblikovanje podpore ali nasprotovanje.

Kot tretjo oviro pa je Janša izpostavil stanje v slovenski medijski sceni, kjer je, kot je dejal, težko zaslediti konsistentno podporo reformam. "To je ena od resnih ovir za reforme, predvsem kar se tiče premika miselnosti," je dejal.
Zeleno luč Evropske komisije in Evropske centralne banke Sloveniji za prevzem evra 1. januarja 2007 bodo "tisti, ki reformam nasprotujejo, uporabili za to, da bodo dejali, da zdaj reform ne potrebujemo". To pa naj bi bila po Janševih besedah za vlado dodatna spodbuda.

Zelena luč Evropske komisije in Evropske centralne banke Sloveniji za prevzem evra 1. januarja 2007 bodo tisti, ki reformam nasprotujejo, uporabili za to, da bodo dejali, da zdaj reform ne potrebujemo, za vlado pa pomeni dodatno spodbudo.

Med spodbudami za reforme je predsednik vlade kot prvo izpostavil "zavedanje enkratne priložnosti, da ta razvojni preboj izvedemo". Janša je poudaril, da se je Sloveniji prvič ponudila priložnost, prvič izpolnjuje ključne strateške zgodovinske pogoje, ko lahko začne kontinuiran razvoj.

Okolje za izvedbo reform je ugodno, hkrati z vstopom v Evropsko unijo pa je Slovenija vstopila v okolje, kjer je množica dobrih praks. "Zanemariti te izkušnje bi pomenilo zavračati pomoč, ki pa je zelo potrebna," je dejal Janša.

Estonski primer

Udeležence okrogle mize je uvodoma nagovoril tudi nekdanji estonski predsednik vlade Mart Laar. Kot je povedal, je Estonija zelo hitro in odločno sprejela reforme, vendar tudi tam sprva niso naletele na odobravanje javnosti.

V Estoniji so odprli gospodarstvo za tuja podjetja, tuje neposredne investicije, sprejeli davčno reformo in tako uvedli enotno davčno stopnjo. Davčni sistem je preprostejši, bolj razumevajoč za ljudi, težko se je izogniti davkom, lažje je preverjati plačevanje davkov, je dejal Laar in dodal, da tako tudi v proračun steče več sredstev.

Očitke, da bi ob enotni davčni stopnji bogatejši plačevali manj, revnejši pa več, je ocenil za absurdne. Hkrati je vlado pozval, naj reforme izvede naenkrat. "Politično plačilo za manjše reforme je enako kot za večje reforme," je dejal Laar.

Reforme dolgoročno pozitivne

Podpredsednik zveze malih in srednje velikih podjetij Peter Jungen je dejal, da je ključni problem reform v tem, da na milijone ljudi vplivajo pozitivno, a v dolgoročnem obdobju, medtem ko lahko manjše število ljudi kratkoročno prizadenejo, vendar so ti v svojem nasprotovanju glasnejši. Po mnenju Jungna je progresivna obdavčitev nemoralna, saj je naravnana proti inovacijam in zato proti mlajšim. Dodal je tudi, da je socialni sistem rezultat uspešnega gospodarstva.

Zagovarjanje enotne davčne stopnje

Udeleženci okrogle mize, ki jo je vodil direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj Janez Šušteršič, so vsi bolj ali manj zagovarjali nujnost reform in uvedbo enotne davčne stopnje.

"Slovenija je diplomirala iz ekonomske politike kot prva in najboljša in za najboljše ni nikoli počitka," je v uvodu v razpravo dejal Šušteršič. Strokovnjaki, predvsem tuji, so zagovarjali uvedbo enotne davčne stopnje. "Živimo v globalnem gospodarstvu, kjer lahko kapital in investicije prestopijo meje in če država stori pravo stvar, lahko pritegne veliko kapitala, če ne, ga lahko izgubi," je dejal John D. Sullivan iz ameriškega centra za podjetništvo in kot idealni primer enotne davčne stopnje navedel Hongkong.