Krepitev sodelovanja v skupnem boju zoper vse oblike mednarodnega kriminala in terorizma je osrednje vodilo sporazuma o sodelovanju med Slovenijo in Evropskim policijskim uradom (Europolom), ki so ga na Brdu pri Kranju podpisali slovenski notranji minister Rado Bohinc, belgijski notranji minister Antoine Duquesne in vodja Europola Juergen Storbeck. Gre za veliko priznanje naši državi, saj je Slovenija prva med kandidatkami za članstvo v Evropski uniji, ki je z Europolom sklenila tovrstni sporazum o policijskem sodelovanju. Na podpis podobnega sporazuma z Europolom čakajo še Poljska, Estonija in Madžarska.
"Ne gre le za boj proti organiziranemu kriminalu, temveč za združitev vseh naših sil za boj proti terorizmu," je po podpisu povedal belgijski notranji minister Duquesne. Po njegovem prepričanju bo sporazum povečal učinkovitost pristojnih varnostnih organov ter združil vsa njihova prizadevanja v tem boju. Ob tem je slovenskim oblastem izrazil priznanje, da so se uskladile z evropskimi prizadevanji in standardi na področju varovanja. "Evropa se sooča s hudimi težavami na področju varnosti. Kljub temu, da velika večina evropske javnosti podpira širitev Unije, pa morajo biti tudi evropski državljani prepričani, da njihova varnost ne bo ogrožena," je še nadaljeval belgijski notranji minister.
Prizadevanja Slovenije na področju zagotavljanja varnosti, vključno z današnjim sporazumom, pa bo po njegovem mnenju "evropsko javnost prepričalo, da je varnost zagotovljena", je še dejal ter pri tem izrazil upanje, da bo tudi Slovenija že kmalu postala polnopravna članica unije.
Sporazum je minister Bohinc podpisal ob robu regionalne ministrske konference o migracijah, ki se je bodo poleg slovenskega notranjega ministra udeležili še notranji ministri Italije, Hrvaške, Avstrije, Madžarske in Belgije.
Namen konference je okrepitev regionalnega in dvostranskega sodelovanja na področju nezakonitega priseljevanja ter poskus uskladitve vladnih politik držav udeleženk s politiko Evropske unije. Ministri se bodo dogovorili tudi o nujnosti sprejetja vrste ukrepov na vladni in medvladni ravni ter na ravni EU, podpisali pa bodo tudi skupno izjavo, v kateri se bodo izrekli za izvajanje konkretnih ukrepov na področju migracijske politike.