Število obravnavanih zadev pa se je od leta 1997, ko je bil urad ustanovljen, do leta 2000 povečevalo. Narašča število sumljivih transakcij in število tujcev, ki so vpleteni v pranje denarja v naši državi. Povečanje števila tujcev po besedah direktorja Urada za preprečevanja pranja denarja Klavdija Stroliga kaže na to, da je Slovenija pogosto uporabljena za pranje denarja predvsem s strani Italijanov, Hrvatov, Evropejcev in posameznih Američanov.
Urad RS za preprečevanje pranja denarja je lani prejel v obravnavo 81 primerov, pri katerih so bili podani razlogi za sum storitve kaznivega dejanja pranja denarja. Urad je od agencije za plačilni promet, hranilnic, pošte, menjalnic, igralnic, borznoposredniških hiš, organizacij in od bank prejel tudi podatke o nesumljivih gotovinskih transakcijah v višini nad 4,6 milijona dolarjev. Lani so prejeli 48.539 prijav, kar je za 30 odstotkov več kot leto prej. Urad je v sedmih letih delovanja kot sumljive transakcije ocenil 1476 transakcij v vrednosti 24 milijard tolarjev. Sodišče je zaseg oziroma začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi v obdobju 1995 do 2001 odredilo v skupno 13 zadevah, do predlani pa zaradi suma pranja denarja začasno odvzelo slabi dve milijardi tolarjev. Zaseženi denar izvira iz kaznivih dejanj prepovedanih prehodov preko meje, tihotapstva, korupcije, davčnih davčnih zatajitev, predvsem s strani tujcev, zlorabe položaja, goljufije, nedovoljene trgovine z mamili in korupcije. Lansko leto je tudi na Uradu minilo v znamenju terorističnega napada na ZDA. Preverili so 1985 oseb, ki so bile na operativnih ali manj javnih evidencah povezane s terorizmom.
Borisu Šuštarju so na dveh računih v Švici blokirali 281.000 evrov, Josipu Lončariču pa prepovedali razpolaganje z računom in nepremičninami, ki jih ima v Sloveniji. V zadevi zlorabe finančnih sredstev, namenjenih za popotresno obnovo Posočja, so zasegli osem avtomobilov in nekaj nepremičnin.
