Slovenija razdvojena: demokracija omogoča, da različne interese in poglede usklajujemo

Nismo od vedno razdvojeni, slovenski narod je v preteklosti pokazal veliko enotnost. 23. decembra 1990 smo na plebiscitu o samostojni Sloveniji na vprašanje "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" z da odgovorili v 95,71 % (za osamosvojitev glasovalo 88,5 % vseh volilnih upravičencev).

Kako antropolog in etnolog Božidar Jezernik pojasnjuje tak rezultat, kaj so državljani takrat sploh izbirali? "Takšna situacija je bila zelo izjemna. Mi smo takrat bili zelo enotni. Nismo vsi enako glasovali, ampak s to enotnostjo smo hoteli doseči ravno to, da bo vsak lahko imel svoje mnenje. Da bo to svoje mnenje lahko javno predstavljal, zagovarjal in branil. Namreč pred tem smo imeli sistem, kjer je bilo videti, kot da se vsi strinjamo z vsem, pa nam to ni bilo všeč," opisuje.

Tesni rezultati nedavnih štirih referendumskih vprašanj kažejo precej drugačno sliko. Z ljudmi, ki razmišljajo drugače, se težje pogovarjamo, sodelujemo in ustvarjamo skupno prihodnost. To, da se ljudje med seboj ne strinjamo, sicer samo po sebi ni težava, ampak značilnost moderne družbe, v kateri so notranje razlike legitimne. Demokracija nam omogoča, da različne interese in poglede lahko usklajujemo.

Slovenija se že več kot 30 let odloča demokratično in suvereno, vendar se moramo kot mlada demokracija po mnenju Jezernika še marsičesa naučiti: "Na volitve gremo, da se odločimo za politični program, ki nam je najbolj všeč. Ne zato, da vržemo volilni listek in čakamo na to, kdo je naš sovražnik v tej državi." Kot volivci lahko izberemo novo vodstvo države in prispevamo v družbi veliko širše: "Sodelujemo recimo v gospodarstvu, v trgovini, v športu in marsikje drugje."

Hkrati volivci pogosto čutijo pripadnost stranki, v katero so bili 'vzgojeni', in se še naprej borijo proti enakemu nasprotniku. Kako to, da se še vedno nismo sposobni premakniti naprej? "To je žalostna resnica, saj smo prišli v situacijo, ko nam politiki obljubljajo vse mogoče. Nihče pa ne pove, iz katerih sredstev, kje in kako. Vsi smo navajeni sprejemati in poslušati, ob tem pa vemo, da bodo volilne obljube jutri že pozabljene," pojasnjuje sogovornik in ob tem svetuje, naj se državljani sami informiramo in sprašujemo, kako nameravajo politiki uresničiti svoje programe.

"Vprašanje sprave nenazadnje ni samo, kako se bomo spominjali mrtvih, njeno pravo vprašanje je, kako bomo drug z drugim živeli živi," še za konec Jezernik povzame verz iz svoje nove knjige Edinost, sreča, sprava: Slovenska sprava – pojmi, prakse in protislovja, zbornika, ki je pravkar izšel pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in ki ga je sogovornik uredil.