Ukrajinski otroci in mladi s posebnimi potrebami, ki jih je zaradi posledic bombardiranja čedalje več, bodo lahko dlje časa bivali v domu, po vojni pa bodo tja hodili na rehabilitacijo. Tako se bo na letni ravni v programu rehabilitacije lahko zvrstilo do 1.500 otrok in mladih s posebnimi potrebami, projekt pa bo izvajal strateški partner Slovenska karitas.
V Ukrajini namreč primanjkuje ustanov za oskrbo in rehabilitacijo invalidnih oseb, s tem se večinoma ukvarjajo le zasebne ustanove, ki pa so za večji del prebivalstva predrage, da bi si jih lahko privoščili.
Otroci in mladi s posebnimi potrebami pa so v pomanjkanju druženja z vrstniki, saj so doma, zanje pa skrbijo matere, ki večinoma niso usposobljene za strokovno pomoč. Poleg tega so ob odhodu moških na fronto matere prevzele skrb za preživljanje celotne družine, posledično pa so otroci prepuščeni sami sebi.
Na območju regije, kjer stoji dom za rehabilitacijo, živi okoli 6000 otrok s posebnimi potrebami, v omenjenih sosednjih regijah pa kar 14.200. V času vojne se število otrok in mladih s posebnimi potrebami v Ukrajini zaradi posledic bombardiranja povečuje, v prihodnje pa jih bo tovrstno pomoč potrebovalo še več.
Dokončanje obnove doma, za katerega bo ministrstvo za zunanje zadeve tokrat namenilo 133.939 evrov sredstev humanitarne pomoči, je eden v nizu projektov, s katerimi Slovenija pomaga pri odpravljanju posledic vojne v Ukrajini.
Pobudi ukrajinskega predsednika Volodomirja Zelenskega se pridružuje tudi Slovenija
Ruska vojaška agresija na Ukrajino je poglobila tudi globalno prehransko krizo, zato je ministrstvo za zunanje zadeve predlagalo, da se Slovenija pridruži pobudi "Žito iz Ukrajine", v kateri Ukrajina podarja žito, države donatorice pa financirajo ladijski prevoz do najmanj razvitih držav v Afriki in Aziji, kjer prebivalcem grozi lakota.
Prispevek v višini en milijon evrov bo Slovenija nakazala preko Svetovnega programa za hrano (WFP), z njim pa bo omogočila prevoz pošiljke žita iz Ukrajine do držav v razvoju, ki jih je pomanjkanje hrane najhuje prizadelo.
Sodelovanje Slovenije v pobudi bo s prispevkom enega milijona evrov napovedal predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki se bo preko avdio-video povezave udeležil slovesne inavguracije te pobude 26. novembra 2022 v Kijevu.
Slovenija s sodelovanjem prevzema soodgovornost za zagotavljanje prehranske varnosti v najrevnejših državah, ki jih pesti lakota, s humanitarno pomočjo pa se odziva na krize v Jemnu, Haitiju, Laosu in v štirinajstih državah podsaharske Afrike.
V okviru humanitarne pobude Ukrajina donira žito, države donatorice prispevajo za njegov prevoz, za koordinacijo in dostavo pomoči pa skrbi Svetovni program za hrano (WFP). Pobudi so se pridružile številne države. Prva ladja s 25.000 tonami pšenice za Etiopijo je odplula sredi novembra. Naslednje pošiljke žita bodo usmerjene v države, kjer so po oceni WFP najhujše humanitarne razmere, to so Somalija, Jemen in Sudan.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.