Domači strokovnjak za mednarodno pravo Miha Pogačnik je v odzivu na navedbe Budislava Vukasa, podpredsednika Mednarodnega sodišča za pomorsko pravo v Hamburgu in profesorja na zagrebški Pravni fakulteti, dejal, da morala Slovenija v primeru, da Hrvaška razglasi izključno ekonomsko cono (EEZ), ustrezno ukrepati, bodisi v obliki protesta bodisi enakih ravnanj in razglasitve lastne EEZ, do katere Slovenija ima pravico, ki se ji ni nikdar odrekla.
Pogačnik se ne strinja s tistimi ocenami, ki trdijo, da Slovenija nima možnosti razglasitve tovrstne cone. Po njegovem prepričanju takšna mnenja temeljijo na napačnem razumevanju dikcije 70. člena konvencije Združenih narodov o mednarodnem pomorskem pravu, ki govori o tem, katere države so geografsko prikrajšane. Slovenija bi utegnila biti država z relativno neugodnim geografskim položajem, ker je pač majhna in ima kratko obalo konkavne oblike, je tudi ujeta med Italijo in Hrvaško, vendar pa se ne uvršča med države, ki bi bile geografsko prikrajšane.
Kot je dodal, je sicer res, da se bodo po polnopravnem članstvu Slovenije in Hrvaške v EU razmere v Jadranskem morju uredile, saj bi potem te vode postale t.i. vode EU, vendar pa članstvo predvideva nacionalne meje in pristojnosti nacionalnih držav, zato je treba to vprašanje urediti. Ob tem je menil, da bi morale vse države v tem prostoru ob eventualnem razmišljanju o razglasitvi EEZ to načelo upoštevati. Pri tem je bil po njegovih besedah pravilen poudarek slovenskih oblasti, naj se Hrvaška vendarle posvetuje s prizadetimi državami.
Vukas: Slovenija priznala pravico do razglasitve EEZ
Slovenija je leta 1995 ob notifikaciji sukcesije jugoslovanske ratifikacije Konvencije o pomorskem pravu, podala uradno izjavo sekretariatu Združenih narodov, v kateri je izrazila svoje prepričanje, da je režim izključne ekonomske cone (EEZ) postal del splošnega običajnega mednarodnega prava, ter poudarila svoje pravice kot država v geografsko neugodnem položaju, je za splitski dnevnik Slobodna Dalmacija dejal podpredsednik Mednarodnega sodišča za pomorsko pravo v Hamburgu in profesor na zagrebški Pravni fakulteti Budislav Vukas.
Vukas je povedal, da je "s tem Slovenija priznala pravico jadranskih držav do razglasitve EEZ in izrazila svoje zahteve po izlovu viška v EEZ sosednjih držav, kot je to predvideno v 70. členu Konvencije o pomorskem pravu". Zaradi tega so sedanje reakcije iz Slovenije v nasprotju s tistim, kar je država podpisala po pridobitvi samostojnosti, je dejal Vukas in ob tem dodal, da ni opazil, da bi se ta slovenski dokument kadar koli omenjal v sedanjim razpravah.
Na vprašanje, če lahko sosednje države, nezadovoljne z odločitvijo Hrvaške o razglasitvi EEZ, vložijo tožbo ali pritožbo na Mednarodnem sodišču za pomorsko pravo v Hamburgu, je Vukas odgovoril, da sosednje države te pravice nimajo, saj je iz 122. člena Konvencije o pomorskem pravu razvidno, da imajo pravico do razglasitve EEZ tudi države v majhnih tj. zaprtih in polodprtih morjih.
Vjesnik o odnosih s Slovenijo
Hrvaški časnik Vjesnik se je v komentarju o dogajanju v minulem tednu dotaknil tudi odnosov Hrvaške s Slovenijo in polemike okoli napovedane hrvaške razglasitve izključne ekonomske cone (EEZ). Kot ugotavlja komentator, diplomatske protestne note letijo na vse strani, ne pogovarja se več v rokavicah, Slovenci pa so očitno pozabili na nekatera pravila lepega obnašanja, na to, da lahko vsak v svoji hiši dela, kar želi, če s tem ne moti soseda.
Morebitna razglasitev EEZ je resnično le stvar Hrvaške in težko, da bi s tem bili Slovenci ogroženi. Brezobzirni Zmago Jelinčič pa je samo dokaz, da niti tisti, ki se pogosto želijo kazati tako evropske, pogosto to niso. Naj Jelinčič deli tisto, kar je njegovo, s komer hoče, a neprestano kukanje na tuje dvorišče je neokusno, še posebej, ker se tudi uradna slovenska politika ne opredeli do tega, je med drugim še zapisal komentator Vjesnika.
