Slovenija

Slovenija se ne bo zadolževala

Washington, 29. 09. 2002 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min

Finančni minister Tone Rop je na letnem srečanju IMF in Svetovne banke v Washingtonu dejal, da se Slovenija v prihodnjih dveh letih ne namerava zadolževati v tujini. Odbor IMF pa je na srečanju poudaril, da se bo svetovna gospodarska rast v prihodnje povečala.

Anton Rop
Anton Rop FOTO: POP TV

Za novo zadolževanje ni nobene potrebe, ker gospodarske razmere niso slabe, obrestne mere padajo, s kupnino od prodaje deleža v NLB pa lahko Slovenija začne odplačevati delež zunanjega dolga. Rop je še povedal, da je ocena Mednarodnega denarnega sklada (IMF) glede gospodarske rasti v Sloveniji za prihodnje leto nižja, kot so sprva ocenili v Ljubljani oziroma kot je spomladi ocenil IMF. Zato bo morala vlada na proračunski seji, ki je napovedana za torek, prilagoditi ocene o makroekonomskih gibanjih in prilagoditi proračunska izhodišča. Zaradi nižje pričakovane rasti naj bi izvedli nekatera zmanjšanja porabe, ki jih načrtujejo že dalj časa.

"Gospodarska rast bo nekaj nižja, kar smo predvideli tudi v naši oceni. To pa pomeni, da bo nekaj manj javno-finančnih virov, zato bomo morali temu prilagoditi javno porabo. Na ministrstvu za finance že pripravljamo osnutek proračuna za prihodnje leto, ni pa razloga, da bi se Slovenija zato zadolžila v tujini," je pojasnil minister Rop.

Slovenska vlada je ocenila, da bo gospodarska rast v prihodnjem letu znašala 4,3 odstotke, IMF pa sedaj napoveduje, da bo rast 3,2-odstotna. Kljub temu je ocena po ministrovih besedah še vedno dobra. Gaspari je pri tem dodal, da je to tudi pozitivno z vidika Banke Slovenije kot tudi vlade, saj daje nekaj več manevrskega prostora pri vključevanju v evropski sistem.

Rop in Gaspari sta imela v Washingtonu več dvostranskih srečanj, med drugim z direktorjem belgijske konstituence v IMF Willyjem Kiekensom. Kot je povedal Rop, sta s Kiekensom obravnavala skupne projekte glede davkov na nepremičnine ter zdravstvene reforme v Sloveniji, govorila pa sta tudi o tehnični pomoči in sodelovanju pri prestrukturiranju dolga. Gaspari se je srečal tudi s Stanleyjem Fischerjem, podpredsednikom enega največjih finančnih podjetij na svetu Citigroup, s katerim sta govorila o možnostih za prihod Citigroup na slovenski trg. O podrobnostih je sicer po Gasparijevih besedah še prezgodaj govoriti. Minister in guverner se bosta danes udeležila plenarnega dela srečanj ter se srečala z vodjo evropskega oddelka pri IMF.

Rop in Gaspari sta se udeležila tudi drugih razprav, ki se tičejo svetovnega gospodarskega položaja. Gaspari je dejal, da sta IMF in Svetovne banke (WB) začela številne nove pobude, na primer glede zmanjševanja dolgov najrevnejšim, vendar pa rezultati žal niso zadovoljivi. "Razprava o prestrukturiranju tujega dolga je prinesla dva predloga, ki naj bi bila komplementarna, vendar pa se prej zdita konkurenčna," je menil Gaspari glede pogovorov o načinu reševanja problemov držav, ki ne morejo odplačati dolgov.

Bo IMF ustanovila mednarodno stečajno sodišče?

"Glavno sporočilo današnjega srečanja je, da bosta IMF in Svetovna banka še naprej vodila aktivno politiko na tistih področjih, za katere sta pristojna, in sicer za kreditiranje in podpiranje razvoja najrevnejših držav in najbolj zadolženih držav ter za spremljanje in podporo vseh tistih držav, ki se vključujejo v evropsko integracijo. Obe strani sta poudarili, da ni razloga za pesimizem, saj svetovna gospodarska rast res ni tako visoka kot so pričakovali, vendar vse kaže na to, da se popravlja," pojasnjuje minister Rop.

Tokratno srečanje IMF in Svetovne banke je prineslo med drugim napovedi o oblikovanju mehanizma za olajšanje odplačevanja dolgov držav, ki so zašle v dolžniško krizo. Obenem so sprejeli tudi predlog ZDA in kreditodajalcev, ki zahtevajo, da se v pogodbah natančno opredelijo posledice neplačevanja, kar na zunaj izpodbija smisel ustanavljanja mednarodnega stečajnega sodišča za države.

Po prvem predlogu IMF namreč predlaga ustanovitev mednarodnega stečajnega sodišča, kjer bi lažje dosegli dogovor o prestrukturiranju, saj lahko sedaj en sam upnik blokira pogajanja o lažjem odplačevanju dolgov. Drugi predlog je ameriški in želi rešiti vprašanje garancijskih klavzul pri izdajanju kreditov. Po Gasparijevih besedah bo uresničevanje predloga IMF potekalo precej časa, saj je treba spremeniti nacionalne zakonodaje in statut IMF, vendar bi se zaradi primerov, kot je kriza v Argentini, seveda splačalo potruditi.

Rop je povedal, da bo morala vlada prilagoditi ocene o makroekonomskih gibanjih
Rop je povedal, da bo morala vlada prilagoditi ocene o makroekonomskih gibanjih FOTO: Dare Čekeliš

Po Ropovih besedah naj bi članice IMF izkazovale pripravljenost za nadaljevanje projekta odpisovanja dolgov najrevnejšim državam, tudi sam pa je ocenil, da se določena vprašanja ponavljajo. Na srečanju so govorili tudi o tem, da je svetovno gospodarstvo doseglo dno in da je sedaj napočil čas za gospodarsko rast, vendar pa se IMF in WB ne predajata malodušju, tako da so se vrstili pozivi k investiranju in aktivnejši fiskalni politiki. Obrestne mere naj bi bile po Ropovih besedah tako nizke, da se z monetarno politiko ne bo dalo več zagnati gospodarske rasti, ampak bi bilo treba sprejeti fiskalne ukrepe, ki pa so v določenih državah razmeroma omejeni.

Strah pred porastom cene nafte

Anton Rop
Anton Rop FOTO: POP TV

Gaspari je na vprašanje o razpoloženju zaradi ameriških groženj z napadom na Irak odgovoril, da vlada precejšnja skrb zaradi bojazni pred dvigom cen nafte, kar bi negativno vplivalo na gospodarsko rast. "Večinsko mnenje je, da so tveganja precejšnja, tudi tokrat pa se je potrdilo, da je glede svetovne gospodarske rasti veliko odvisno od ZDA, saj Evropa na žalost očitno še ne more prevzeti vloge motorja, Japonska pa tudi ni v stanju, da bi pomagala zagnati svetovno gospodarsko rast. Produktivnost lahko v ZDA raste hitreje od Evrope, saj ZDA toliko ne bremenijo socialna vprašanja," je povedal Gaspari.

"Zaupanje v ZDA nima alternative, ker je padec zaupanja v ameriško gospodarstvo padec zaupanja v svetovno gospodarstvo. V tem času tudi ni realne možnosti, da bi katera druga valuta prevzela vodilno mesto od dolarja, ki sicer niha, vendar pa se vedno pobere. Nihanja v razmerjih med dolarjem in evrom so seveda slaba za manjše države, kot je Slovenija, ki čuti posledice takšnih vplivov, še posebej sedaj, v času vstopanja v EU," je dodal Gaspari.

Rop: O Sloveniji vlada dobro mnenje

Po guvernerjevih besedah sicer glede gospodarske rasti v Evropi najbolje kaže državam v tranziciji. "Podatki kažejo, da te države, med katere spada tudi Slovenija, izvajajo dobre reforme, kljub prilagajanju direktivam EU. Svetovne gospodarske pretrese dobro prenašajo, kar je dokaz, da reforme niso umetne," je dejal Gaspari. Kot je dodal, morajo mednarodne finančne ustanove upoštevati, da sedanje kandidatke za vstop v EU izvajajo strukturne reforme z bistveno manjšim neto prispevkom institucij, v katere se včlanjujejo, kot države pred njimi. Rop pa je dodal, da o Sloveniji vlada dobro mnenje, saj naj bi bila pri včlanjevanju v EU zgodba o uspehu, nekaj skrbi pa vlada glede Poljske.

Strah pred porastom cene nafte ne pojenja
Strah pred porastom cene nafte ne pojenja FOTO: Reuters

Na vprašanje, koliko Slovenijo zadeva boj proti financiranju mednarodnega terorizma, ki je v zadnjem času ena od osrednjih tem razprav na srečanjih IMF in WB, je Rop dejal, da se Slovenija v te pobude vključuje in je dosegla že konkretne rezultate v okviru zakonodaje o preprečevanju pranja denarja, čeprav pri tem po njegovih besedah ni moč govoriti o terorističnem denarju. "Slovenija je glede preprečevanja pranja denarja uspešna ter spremlja in zaustavlja vse sumljive transakcije," je še dejal Rop.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10