Slovenija ima tam svojo stojnico s predstavitvenimi gradivi, k celodnevnemu kulturnemu dogajanju pa bo prispevala nastop citrarja Petra Napreta in pokušanje vin z Boštjanom Protnerjem. V parlamentu bo na ogled tudi 20-minutni predstavitveni video o Sloveniji.
Poleg držav kandidatk se v parlamentu na stojnicah predstavljajo tudi druge evropske institucije, kot so gospodarsko-socialni odbor in odbor regij, ter vse politične stranke.
Prireditve v parlamentu se začenjajo z razpravo o širitvi z belgijskim zunanjim ministrom Louisom Michelom ter nekaj evropskimi poslanci. Sledile bodo še druge razprave, zaključek evropskega kviza belgijskih dijakov ter delavnici mladih o širitvi EU ter o konvenciji o prihodnosti unije.
Dan Evrope 9. maja
9. maja 1950 se je tedanji francoski zunanji minister Robert Schuman v kontekstu sprave in zagotavljanja trajnega miru v povojni Evropi zavzel za organizirano interesno povezovanje evropskih držav. V Schumanovi deklaraciji Evropa vidi začetek integracijskega procesa, ki je pripeljal do današnje Evropske unije, zato 9. maj praznuje kot dan Evrope. Na pobudo Jeana Monneta, tedaj vodje francoske komisije za gospodarsko okrevanje, je Schuman predlagal, naj Francija in Nemčija ter ostale zainteresirane evropske države okrepijo sodelovanje na področju premoga in jekla ter za koordinacijo sodelovanja ustanovijo skupno telo.
Schumanov načrt je bil uresničen leto dni kasneje, ko je bila ustanovljena Evropska skupnost za premog in jeklo (ESCS), prva od treh evropskih skupnosti. Poleg Francije in Nemčije so ustanovno, Pariško pogodbo aprila 1951 podpisale še štiri evropske države: Belgija, Italija, Luksemburg in Nizozemska. Unija se je do danes s prvotne šesterice razširila na 15 držav, nadaljnje širitve pa gre pričakovati v naslednjih letih. V proces vključevanja v EU je trenutno vpetih kar 13 držav, od tega deset srednjeevropskih, vključno s Slovenijo.
