'Treba bo pokazati več kreativnosti'

Slovenski premier Borut Pahor se bo v sredo sestal s predsedniki parlamentarnih strank, predvidoma pa naj bi oblikovali dopolnila predlogu evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna glede reševanja vprašanja slovensko-hrvaške meje. Nato bo Slovenija predvidoma v prihodnjem tednu Evropski komisiji poslala svoj odgovor z dopolnili. Po mnenju Pahorja je pomemben predvsem konsenz v slovenski politiki, da bo imel odgovor Rehnu tudi potrebno politično podporo. ''Za to pa si bo Slovenija vzela potreben čas.'' O vprašanju reševanja slovensko-hrvaškega spora glede meje je bilo danes sicer na kratko govora tudi na srečanju Pahorja s finskim kolegom Mattijem Vanhanenom v Helsinkih. Po koncu srečanja nista dajala izjav za javnost, so pa v Pahorjevi delegaciji pojasnili, da je finska stran izrazila razumevanje do slovenskih pogledov na reševanje vprašanja.

Hrvaška je Rehnov predlog sprejela in ga bo jutri posredovala v Bruselj ...

Žbogar: Možni dogovor blizu

Zunanji minister Samuel Žbogar je medtem pozdravil načelni pozitivni odgovor hrvaške vlade, kar bo omogočilo nadaljevanje pogovorov. Kot je dodal, je "možni dogovor blizu", bo pa Slovenija na osnutek predloga dala pripombe.

Ob tem je poudaril, da so pogajanja v pomembni fazi in da si bo Slovenija zato vzela potreben čas, saj želi doseči širok političen konsenz o tem vprašanju.

"Prišli smo zelo daleč" v pogovorih in potrebno je storiti še te zadnje napore, da bo dogovor zaživel, je dodal. O dokončnem odzivu Ljubljane pa bo moč govoriti po sredinem sestanku premierja s predsedniki parlamentarnih strank, obravnavi predloga na vladi in parlamentarnem odboru za zunanjo politiko konec tedna.

"Nekatere dele Rehnovega predloga velja še posebej preučiti," je pojasnil in izpostavil, da gre pri Rehnovem predlogu za "osnutek dokumenta in ne dokončno besedilo sporazuma". Predlog pomeni osnovo za pogovore v Sloveniji, "vsebuje slovenske elemente, kot tudi nekatere konstruktivne dvoumnosti, ki jih je potrebno razčistiti, zato da bi bile obe strani v pogajanjih uspešne", je povedal minister, ki pa ni pojasnil, za katere dvoumnosti gre.

Zanikal je tudi namigovanja, da naj bi bil sedanji Rehnov predlog zadnji. Kot je poudaril, na zadnjem sestanku z Rehnom, ko jim je izročil sedanji predlog, "ni bilo govora, da je to zadnji predlog, predvsem ni bilo govora o tem, da je 'vzemi ali pusti predlog'". Zato si Slovenija s strokovnimi in političnimi posveti ter oblikovanjem stališča za odgovor prizadeva za pozitiven rezultat pogajanj, "kjer pa bo potrebno pokazati in dokazati še nekaj več kreativnosti".

Kresal: Skupno stališče ne bi smelo biti problem

Predsednica LDS Katarina Kresal pa pričakuje, da bodo predsedniki parlamentarnih strank v sredo na srečanju s Pahorjem dosegli soglasje glede Rehnovega predloga. Kljub zadržkom nekaterih strank do predloga meni, da so na splošno stališča vseh zelo podobna, zato po njenem mnenju ne bi smel biti problem priti do skupnega stališča. "Gre za zelo občutljivo zadevo med dvema sosedama in tukaj ne gre delati strankarske politike," je dejala.

'Predlog bi morali odločno zavrniti'

V Zavodu 25. junij medtem menijo, da bi morala Slovenija odločno zavrniti zadnji Rehnov predlog, saj je "nesprejemljiv in za Slovenijo kot polnopravno članico EU tudi žaljiv". Rehnov predlog po mnenju Zavoda ne zastopa enakovredno interesov Slovenije in Hrvaške ter "očitno sledi zgolj cilju deblokade hrvaških pogajanj za vsako ceno". Od Hrvaške ne zahteva umik z zasedenih delov ozemlja in morja ali pa vsaj umik spornih zemljevidov v pristopni dokumentaciji. Namesto tega celo govori o "pravici arbitražnega sodišča, da uporabi vse potreben vzvode za ohranitev sedanjega stanja, česar ni mogoče razumeti drugače kot utrjevanje Hrvaške na zasedenih delih slovenskega ozemlja in morja". Če bi Slovenija predlog sprejela, bi "sama sebi preprečila ukrepe za ponovno vzpostavitev suverenosti" na teh delih ozemlja, opozarjajo.