Slovenija sprejela pobudo za odstop od Pogodbe o energetski listini

Da pogodba, ki je začela veljati leta 1998, ne služi več namenu, zaradi katerega je bila podpisana, je že konec oktobra opozoril tudi infrastrukturni minister Bojan Kumer. Poleg tega pa se vsi spori, ki se rešujejo prek te pogodbe, rešujejo mimo sodišč, je dejal.

Vlada Republike Slovenije je pobudo za odstop sprejela, saj so zaveze v njej preživete in zastarele. Svoj odstop so napovedale tudi Poljska, Španija, Nizozemska, Francija in Belgija. Omenjena listina je po treh desetletjih od obstoja ena ključnih ovir učinkoviti okoljsko-podnebni in odgovorni energetski politiki, hkrati pa je z leti začela zgubljati na pomenu.

Odločitev je pozdravila tudi evropska poslanka Irena Joveva.

"Odločitev vlade glede odstopa Slovenije od pogodbe o energetski listini pozdravljam. Ta pogodba je v nasprotju tako s strateškimi zavezami Pariškega sporazuma kot tudi s podnebno politiko Evropske unije, s čimer se je leta oviral zeleni prehod. Poskusi za spremembo pogodbe so se izjalovili, z odstopom pa konkretno dokazujemo namero glede dolgoročnega prehoda k uporabi tehnologij, ki so prijaznejše do okolja. Pogodba o energetski listini že dolgo več nima svojega namena, saj ga za svoje interese uporabljajo velike korporacije, ki vlagajo v fosilna goriva, pri čemer tožijo državo za izgubo dobička, tako trenutnega kot celo hipotetičnega. Dobiček ni le denar, temveč tudi naša zapuščina – tehnološka, gospodarska in okoljska, pri čemer na slednjo vedno znova pozabljamo," je pojasnila.

Za Levico je odstop od Pogodbe o energetski listini pomemben in ga močno podpirajo, ker gre po njihovem za pogodbo, ki je sporna predvsem zaradi instituta reševanja naložbenih sporov. T. i. ISDS mehanizem energetskim korporacijam omogoča, da mimo rednih sodišč na ad-hoc sklicanih arbitražnih tribunalih tožijo države zaradi ukrepov, ki jim zmanjšujejo dobiček. Arbitražne tribunale ponavadi vodijo zasebni odvetniki, ki so do oktobra lani v kar 60 odstotkih primerov razsodili v prid korporacijam, v 11 odstotkih primerov je bila dosežena poravnava, 39 odstotkih pa so šla sodbe v prid državam.

"Na podlagi Pogodbe o energetski listini Slovenijo za 120 milijonov dolarjev trenutno toži Ascent Resources, ker je naša država zaradi zaščite javnega interesa varovanja okolja, za kar smo se v zadnjih letih intenzivno zavzemali v Levici, prepovedala uporabo frackinga kot najbolj "umazane" metode za pridobivanje zemeljskega plina," pravijo pri stranki Levica.

Širitev EU in nadaljnja evropska integracija sta omogočili nove, poglobljene možnosti naložbenega sodelovanja na področju energije in zagotavljanja pravne varnosti akterjev v energetskem sektorju. Eden izmed pomembnejših vidikov zastarelosti trenutne pogodbe je tudi institut reševanja naložbenih sporov. 26. člen PEL tako omogoča vlagatelju, da lahko v primeru spora s pogodbenico izbere mednarodno arbitražo mimo rednih sodišč.

Z vidika držav, ki niso članice te pogodbe, pa za Slovenijo članstvo ne prinaša nobenih dodatnih koristi, menijo pri Levici.

"Pogodba o energetski listini, ki je bila podpisana sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja, ne upošteva sprememb družbene paradigme v zadnjih dvajsetih letih o pomembnosti boja proti podnebnim spremembam, ki je privedla do novih, še strožjih politik glede zaščite okolja, kar je vplivalo tudi na naložbe v fosilna goriva," navajajo pri stranki Levica.

Kljub odstopu pa bo Slovenija ohranila status opazovalke v okviru konference podpisnic energetske listine, saj si želi še naprej spremljati delovanje pogodbe. Prav tako ostaja podpisnica mednarodne energetske listine iz leta 2015, ki na pravno nezavezujoči osnovi spodbuja vzajemno koristno energetsko sodelovanje med državami z vseh celin zaradi energetske varnosti in trajnosti.