Potem ko je opozicija na avstrijskem Štajerskem prejšnji teden preprečila vpis sporne himne Dachsteinska pesem (Dachsteinlied) v deželno ustavo, pa deželna vlada, v kateri so svobodnjaki (FPÖ) in ljudska stranka (ÖVP), načrtuje vključitev himne v zakon o deželnih simbolih. FPÖ in ÖVP sta namreč v torek v deželni ustavni odbor vložila predlog za dopolnitev zakona o deželnih simbolih. Za dopolnitev zakona je potrebna navadna večina.
Državni sekretar na zunanjem ministrstvu Marko Štucin je danes kot pozitivno ocenil zaustavitev postopka ustavnih sprememb v deželnem zboru avstrijske Štajerske, so sporočili na zunanjem ministrstvu. Kot je poudaril, za vpis Dachsteinske pesmi v ustavo ni širokega političnega soglasja, kar kaže na zavedanje o neprimernosti takšne poteze.
Hkrati pa je izrazil pričakovanje, da štajerska deželna koalicija spornega besedila pesmi, ki omenja tudi slovensko ozemlje, ne bo vpisala v zakon o deželnih simbolih.
Pri tem je ponovil, da Slovenija zavrača sleherno relativizacijo načela ozemeljske celovitosti in suverenosti. Takšni poskusi niso v duhu evropskega sodelovanja in skupnih vrednot in se zdijo še posebej problematični v letu, ko obeležujemo 70. obletnico podpisa avstrijske državne pogodbe, je opozoril.
Štucin je tudi poudaril pripravljenost Slovenije za nadaljnji konstruktivni dialog z deželo Štajersko, vendar hkrati opozoril, da bo morebitna uzakonitev štajerske deželne himne obremenila sodelovanje.
Predlog o himni je štajerska deželna vlada pod vodstvom skrajno desnih svobodnjakov razgrnila ob prevzemu oblasti decembra lani.
Himna je za Slovenijo sporna, ker v delu besedila, ki izvira iz 19. stoletja, opeva ozemlje avstrijske Štajerske, ki da se razteza do bregov Save in Drave, na območje današnje Slovenije.
Do načrtov so bile kritične organizacije slovenske manjšine v Avstriji, pa tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar in zunanja ministrica Tanja Fajon, ki je ob nedavnem obisku na Dunaju izrazila upanje, da bo avstrijska Štajerska opustila sporne načrte v zvezi s himno.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.