Inštitut za ekonomijo in mir je objavil najnovejši Globalni indeks miru, ki razkriva seznam najvarnejših in najbolj mirnih držav na svetu za leto 2025. Pri razvrstitvi 163 držav so upoštevali 23 različnih kazalnikov, kot je na primer stopnja kriminalitete, politična stabilnost, nevarnost terorizma, število notranjih in mednarodnih konfliktov ter stopnja militarizacije.
Podatki za minulo leto razkrivajo, da je Slovenija med vsemi državami na indeksu miru zavzela visoko deveto mesto in se s tem uvrstila med elitno deseterico najbolj mirnih in varnih držav. Pred njo se uvrščajo le Islandija (na prvem mestu), Irska, Nova Zelandija, Avstrija, Švica, Singapur, Portugalska in Danska, na desetem mestu pa je Finska.

Med evropskimi državami je Slovenija pristala na sedmem mestu na lestvici najbolj mirnih in varnih držav, če pa pogledamo zgolj indeks varnosti, se Slovenija uvršča na še vedno visoko 16. mesto. Leta 2023 se je sicer na lestvici globalnega indeksa miru med vsemi državami uvrstila na visoko osmo mesto.
"Ta srednjeevropska država, še ena izmed najvarnejših držav na svetu, je znana po obilju srednjeveških gradov, surovi naravni lepoti in nagnjenosti k vključevanju zmajev v svojo kulturno identiteto. V njej ne prevladuje nobena vrsta kriminala ali pa nemiri, ne kriminal ne nemiri pa v državi ob tem niso tako zelo pogosti," so glede Slovenije zapisali v poročilu.
Glede naše države so ob tem dodali še, da je njeno visoko stopnjo varnosti moč pripisati odličnim ocenam na področju varnosti potovanj, zdravstvenih tveganj in varnosti v cestnem prometu. "Kot mnoge slovanske države je tudi Slovenija sredi 90. let prejšnjega stoletja vzpostavila demokratično vlado in se zdaj osredotoča na izboljšanje kakovosti življenja na številnih področjih, vključno z varnostjo in trajnostjo," so še zapisali.
Islandija na vrhu že 15 let
Na samem vrhu lestvice medtem ostaja Islandija, ki prvo mesto zaseda že od leta 2008 oz. že 15. leto zapored. Med razlogi za njen uspeh strokovnjaki izpostavljajo izjemno nizko stopnjo kriminala, ki se običajno pripisuje visokemu življenjskemu standardu, majhnemu številu prebivalcev, visoki stopnji zaupanja v dobro usposobljeno policijo in odsotnosti napetosti med družbenimi in ekonomskimi sloji.
Islandija ob tem nima vojske, policija pa ne nosi strelnega orožja (le raztegljive palice in solzivce). Državni zakoni pa zagotavljajo enakost - zakonite poroke med istospolnimi pari in posvojitve s strani istospolnih oseb, verska svoboda ter enako plačilo za moške in ženske.
Združene države so se leta 2023 uvrstile na 131. mesto na lestvici globalnega miru. Uvrstitev Združenih držav se od leta 2016 vsako leto znižuje, kar se običajno pripisuje zmanjšanju zadovoljstva z življenjem, naraščajočemu političnemu razkolu in naraščajoči vrzeli v premoženju.
Evropa najvarnejša, a varnost po svetu se manjša
Med desetimi najvarnejšimi državami prevladujejo evropske države, kar potrjuje ugotovitve poročila, da Evropa ostaja najvarnejša regija na svetu. Posebej izstopajo nordijske države, ki poleg visoke ravni varnosti dosegajo tudi visoke rezultate na področju kakovosti življenja in zadovoljstva prebivalcev.
Med najvarnejšimi državami na svetu obstaja nekaj skupnih značilnosti - varne države imajo na primer običajno visoko raven premoženja, socialnega varstva in izobrazbe. Poleg tega imajo varne države običajno učinkovite pravosodne sisteme in vlade, ki vzdržujejo "zelo zdrave odnose" s svojimi državljani.
A splošna slika sveta je precej manj spodbudna. Avtorji poročila poročajo, da se je globalna raven miru v zadnjih letih občutno poslabšala. Poročilo ugotavlja, da sta se varnost in mir zmanjšala v kar 13 od zadnjih 15 let. Rezultati za leto 2023 so na primer pokazali poslabšanje povprečne ravni globalnega miru za 0,42 odstotka. Med letoma 2022 in 2023 se je varnost izboljšala v 84 državah, medtem ko se je v 79 državah zmanjšala.
Poročilo za leto 2023 navaja tudi, da se od devetdesetih let prejšnjega stoletja notranji konflikti v državah zmanjšujejo, da pa se povečujejo mednarodni konflikti, zlasti v zadnjem desetletju. Vojna med Rusijo in Ukrajino je še vedno glavni vir opustošenja - obe državi sta med letoma 2022 in 2023 zabeležili največje oziroma peto največje poslabšanje miru.

























































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.