Slovenija v kolonah ali kaj storiti, če izbire ni?

Matic Poznič, vodja Službe za obnove pri DARS-u, nas je v tednu zatem, ko je primorska avtocesta zaradi dveh hujših prometnih nesreč za več ur obstala, peljal na eno ta hip glavnih delovišč v državi. Projekt obnove dela avtoceste med priključkoma Razdrto in Unec, ki ga dnevno prevozi 55 tisoč vozil in stane 44 milijonov evrov in pol, obsega rekonstrukcijo 4,4 kilometra dolgega odseka med počivališčema Ravbarkomanda in Studenec. Vključuje pa še obnovo avtocestnega priključka Postojna ter menjavo mostu čez reko Pivko. Gre za enega bolj dotrajanih mostov v državi, pojasnjuje Poznič: "Na tem mestu gradimo nov most. Izboljšujemo tudi vodne pogoje." Ravno zaradi gradnje mostu je ta projekt zahtevnejši. 

A zakaj se nesreče dogajajo ravno na tem delu? Je prometna ureditev tista, ki ne deluje? Ali vozniki upoštevajo opozorila in predpise? "Gre za štiri zožane pasove, za 4 smerni promet na eni polovici avtoceste", pojasnjuje sogovornik, ki pravi še, da so opazili, da promet v eno smer teče bolj tekoče kot v drugo. 

DARS vzdržuje 625 kilometrov avtocest in hitrih cest, 148 kilometrov priključkov, 22 kilometrov razcepov in 51 kilometrov drugih cest. Zaradi vse večjih prometnih obremenitev, staranja zgrajenih avtocest in dograjevanja avtocestnega omrežja postaja tudi obseg potrebnih vzdrževalnih del vse večji. Povedano po domače: na leto bi morali obnoviti okoli 70 km avtocestnega omrežja, a te številke ne dosegajo. To pa pomeni, da bomo približno četrt stoletja star avtocestni križ obnavljali vsako leto najmanj prihodnjih 10 let. Obtem pa še ceste še širili, dograjevali tretje pasove in še kaj. 

Ob vsakem večjem zastoju poslušamo pozive, naj ljudje uporabljajo javni potniški promet, vendar učinkovite alternative pogosto sploh ni. To opozarjata tudi dva vodilna prometna in prostorska strokovnjaka: Matej Ogrin z ljubljanske Filozofske fakultete in Aljaž Plevnik z Urbanističnega inštituta. Kaj pravita, boste slišali ob 19ih v 24ur Fokus. Opozarjata predvsem, da velik del Slovenije nima dostopnega, hitrega in zanesljivega javnega prevoza. Vlaki zamujajo, številne železniške povezave so zastarele, avtobusne linije pa so ponekod redke ali časovno neprilagojene delovnemu ritmu ljudi. Marsikdo bi se z veseljem odpovedal avtomobilu, če bi lahko v službo prišel pravočasno, udobno in brez večurnega usklajevanja prestopov. Toda realnost je drugačna – za številne prebivalce je avtomobil edina praktična možnost.

Težava je še posebej izrazita pri dnevnih migracijah proti Ljubljani in drugim večjim mestom. Ljudje iz okoliških krajev pogosto nimajo neposrednih povezav, parkirišča ob železniških postajah so premajhna, vozni redi pa neusklajeni. Namesto da bi država sistemsko gradila učinkovit javni promet, se desetletja vlaga predvsem v širjenje cestne infrastrukture. Posledica tega je začaran krog: več cest prinese več avtomobilov, več avtomobilov pa še več zastojev. Učinkovit javni potniški promet ni le vprašanje mobilnosti, ampak tudi kakovosti življenja. Manj avtomobilov pomeni manj stresa, manj onesnaženja in več časa za ljudi. V številnih evropskih državah so razumeli, da sodobna družba ne more temeljiti izključno na osebnem avtomobilu. Slovenija pa še vedno zaostaja pri modernizaciji železnic, integraciji vozovnic in razvoju hitrih regionalnih povezav. primer dobre prakse imamo v naši neposredni bližini v avstrijskem Gradcu. 

In kaj nas čaka? Tunele na Štajerki bodo začeli prenavljati v začetku junija, med večjimi deli je obnova in gradnja protivetrne zaščite na vipavski hitri cesti, obnova Štajerke med Framom in Slovensko Bistrico, Primorke med Kozino in Črnim Kalom, Pomurke na odsekih med Dolgo vasjo, Lendavo in Pincami. Pa viadukti Šentilj pri mejnem prehodu z Avstrijo ter nadvoz na priključku Jesenice zahod na Gorenjki. Za letos načrtujejo še obnovo dolenjske avtoceste na odseku Ivančna Gorica–Bič pa gorenjske na odsekih Podtabor–Kranj zahod–Kranj vzhod–Brnik–Vodice. Tretji pas bodo vzpostavili tudi od Ljubljane do Vrhnike, sanirati bo treba poškodovani viadukt Dolgi most na južni ljubljanski obvoznici. 

Obnove naših cest se nikdar ne bodo končale, le selile se bodo z enega kraka na drugega. Če torej država z ustrezno prometno politiko ne bo vlagala v javni potniški promet in ga okrepila, bomo v zastojih čisto zares preživeli pol življenja.