Zadnje parlamentarne volitve so na površje prinesle novo vlado. No, čisto »nova« ni. Predsednik je še vedno isti, kot je bil eno zakonodajno obdobje prej: Janez Drnovšek. S kratko prekinitvijo v času epizodne Bajukove vlade se bo kmalu začelo deseto leto njegove vladavine.
V tem času se je LDS utrdila v državi kot najmočnejša politična stranka, ki ima močno zaledje v gospodarsko-političnih krogih. Kljub špekulacijam o Drnovškovem zdravju - zadnji zdravniški izvidi niso bili nič kaj spodbudni - je Drnovšek ostal najbolj verjeten kandidat za predsednika LDS in za predsednika države. Predsedniške volitve bodo 2002.
Vladna kadrovska čistka
V nekaj mesecih po svojem nastopu je vlada »odžagala« vodilne uslužbence v podjetjih, ki jih je imenovala predhodna vlada Andreja Bajuka: razrešila je predsednika Telekomove uprave in veljaka SLS Marjana Podobnika, njegovo strankarsko kolegico Marijo Ribič v vlogi direktorice Pošte Slovenije in Vitoslava Türka, direktorja Elesa. Parlamentarna komisija za peticije je novembra obravnavala peticijo skupine državljanov, ki so prejeli odločbe o odpravi imenovanj v višje upravne delavce. Gre za skupino državljanov, višjih upravnih delavcev, ki jim je sedanja Drnovškova vlada odpravila odločbe, ki jih je izdala vlada Andreja Bajuka, ter jim tako znižala položaj. Državni uslužbenci zdaj tožijo državo pred upravnim sodiščem.
Računalniški genij ali goljufija desetletja
Februarja je slovensko javnost razveselila novica, ki jo je povzela večina najpomembnejših medijev v državi: 22-letni študent prava Matjaž Rogelj iz Ljubljane je »postal zmagovalec neuradnega svetovnega prvenstva v računalništvu, ki je bilo v začetku letu v brazilskem Riu de Janeiru«. Rogelj je »na tekmovanju zastopal ekipo Evrope, njegov petdnevni nastop pa je neposredno spremljalo kar 10 tisoč ljudi.« Rogelj je za 24ur povedal, da »je bilo tekmovanje naporno, predvsem pa so bili njegovi sotekmovalci precej starejši in izkušenejši.« Končno. Slovenci torej nimamo le vrhunskih športnikov, temveč prave genije, je zvenela večina komentarjev. Dokler se ni nekdo vprašal, za kakšno svetovno računalniško prvenstvo sploh gre, ko pa zanj večina še nikoli ni slišala. In potem se je začelo: čez nekaj mesecev je postalo jasno, da je »računalniški genij« državni proračun opetnajstil za kar 14 milijona tolarjev. Nekdanji minister za šolstvo Gaber mu je namreč v dobri veri izplačal skupaj toliko denarja za »priprave« na računalniška tekmovanja. Za dobrodošlico ob vrnitvi v domovino je policija pričakala Roglja kar na letališču, pravosodje pa mu je pripravilo »hitropotezno« sojenje. Zadeva se je v civilni pravdi »država proti Roglju« končala s poravnavo: računalniški »genij« naj bi državi vrnil prigoljufan denar z obrestmi. Rogelj je to tudi storil, čaka pa ga še kazenski postopek.
Čudni posli s kostno-mesno moko
Kriza zaradi pojava BSE v Evropi zahteva visok davek. Vlada je za predelavo klavniških odpadkov v kostno-mesno moko podpisala pogodbo, po kateri družba Koto za en kilogram kostno-mesne moke prejme za tri do štirikrat več denarja kot je dobila za tržno ceno te moke na milanski borzi pred prepovedjo uporabe kostno-mesne moke za hrano živali. Po mnenju Zelenih Slovenije je vlada sklenila škodno pogodbo in proračun oškodovala za več sto milijonov tolarjev. Pri raziskovanju ozadja so se pojavili namigi, da gre pri domnevnem preplačilu predelave kostno-mesne moke v Kotu za vračanje usluge, ki jo je to podjetje v obliki financiranja predvolilne kampanje v preteklosti nudilo največji vladni stranki LDS. Sredi leta je vlada vse stroške zaradi ukrepov za preprečevanje BSE prevalila na mesno industrijo, ta pa na potrošnike. Ravnanje s klavniškimi odpadki je tudi ena od točk interpelacije proti ministru za okolje in prostor Janezu Kopaču.
Primer Šubic - razplet družinske drame
Okrožno sodišče v Ljubljani je Marka Šubica oktobra obsodilo na pogojno zaporno kazen, ker je 1997 iz vrtca odpeljal svojega sina Jurija. Od takrat se je za njima izgubila vsaka sled. Nekaj let pred tem je sodišče po ločitvi zakoncev Šubic dodelilo Jurija materi, ki je pravico, da je nekaj dni v tednu skupaj s sinom, svojemu nekdanjemu možu kratila. Sledila so spori in obračunavanja med staršema, v katerih je otrokova mati svojemu nekdanjemu možu razkrila, da Jurij sploh ni njegov »pravi« otrok. »Nebiološki« oče je Jurija prvič za mesec dni odpeljal v tujino leta 1995, sodišče pa mu je po vrnitvi odvzelo pravico do videvanja otroka. Marko Šubic je nato Jurija ponovno odpeljal v tujino, tokrat za dobra štiri leta, dokler se ni z njim in svojo novo ženo junija letos vrnil v Slovenijo. Primer Šubic je odprl razpravo o slabih plateh sodne prakse, ko slovenska sodišča otroke v primeru razvez skoraj izključno dodeljujejo njihovim materam.
Začetek odprtja elektroenergetskega trga
S približevanjem EU je ena od zahtev skupnega trga tudi liberalizacija elektroenergetskega trga. Vlada je na tem področju naredila prvi korak, ko je večjim porabnikom električne energije sredi leta omogočila, da elektriko s 1. januarjem 2002 kupujejo neposredno pri tujih proizvajalcih. Ti so za dolgoročne pogodbe pripravljeni ponuditi občutno cenejšo elektriko kot so jo slovenske elektrarne pripravljene prodati tovarni aluminija Talum, železarnam, tovarni dušika Ruše in drugim velikim odjemalcem električne energije. Ker gre za postopno odpiranje elektroenergetskega trga, so slovenska gospodinjstva še vedno prisiljena kupovati energijo pri edinem domačem ponudniku elektrike - holdingu proizvajalcev električne energije.
Iznajdljivež, skorumpiranec ali žrtev policijske zarote?
Aprila se je začelo sojenje nekdanjemu državnemu sekretarju na ministrstvu za gospodarske dejavnosti Borisu Šuštarju, ki so ga obtožili, da je podjetjem razdeljeval visoke zneske razpisanih državnih pomoči, v zameno pa je od direktorjev podjetij, ki jih je sam izbiral na razpisih, zahteval svoj delež. Šuštarja so novembra 2000 prijeli v enem od ljubljanskih lokalov, kjer so mu kriminalisti nastavili »vabo« v obliki kovčka, polnega bankovcev, ki naj bi predstavljali Šuštarjev delež pri razdelitvi plena. Šuštar se je na sodišču branil, češ da je proces proti njemu zrežiran in da je žrtev policijske zarote. Primer najbrž nikoli ne bi končal na sodišču, če ne bi bil Šuštar preveč pohlepen. Policiji ga je namreč izdal podjetnik, ki mu ni bilo pogodu, da si hoče državni sekretar prigrabiti večino denarja, ki ga je podjetje dobilo na razpisu. Tako naj bi Šuštar direktorju podjetja Selda Pack Darku Selanu omogočil pridobitev nepovratnih sredstev na razpisu ministrstva za gospodarske dejavnosti, pri čemer bi moral podjetnik Selan Šuštarju izročiti 210.000 nemških mark. Pri jemanju podkupnine ter izsiljevanju naj bi sodelovali tudi Šuštarjeva žena Rozana, Stanislav Droljc, lastnik in uslužbenec svetovalnega podjetja Start iz Ljubljane in nekdanji član nadzornega sveta Slovenske razvojne družbe Boštjan Šoba. Med procesom je inšpektor za nadzor porabe proračuna ugotovil, da je bilo kar 712 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev »žrtev« Šuštarjevih subjektivnih ocen pri razdeljevanju gospodarskih podpor, gospodarska ministrica Tea Petrin, ki je pogodbe s podjetji podpisovala, pa je pričala, da »so bila sredstva razdeljena v skladu s stroko«. Šuštarja so zaradi suma jemanja podkupnine obsodili na tri leta zaporne kazni in sedem milijonov tolarjev denarne kazni. Sodba še ni pravnomočna.
Nezadovoljstvo na Štajerskem
Točneje v Mariboru se je dolgoletna gospodarska kriza v tamkajšnji industriji z množico stečajev podjetij in več deset tisoč brezposelnimi izrazila v zbiranju podpisov proti ministru Kopaču. Povod za nezadovoljstvo je bila odločitev vlade, da bo sedež novoustanovljenega holdinga podjetij za proizvodnjo električne energije v Ljubljani. Sodu je izbila dno Kopačeva »nespretna« izjava, da »v Mariboru ni sposobnih kadrov«, ki bi lahko vodili elektro-holding. Kopačeva izjava je izzvenela v posmeh Mariborčanom, ki so jo razumeli kot še en dokaz »kranjske« nadutosti in korak k nadaljnji centralizaciji države. Že pred leti je namreč vlada vse poslovne funkcije državnega distributerja električne energije Elektra Slovenija iz Maribora centralizirala v Ljubljani. Predsednik vlade Drnovšek se je zaradi »kratkega stika«, ki ga je povzročila odločitev o sedežu holdinga, potrudil priti na obisk v Mariboru, kjer sta z županom Sovičem ugotovila, da so njuni odnosi korektni.
Vstopanje v Nato in vladno letalo
Čezatlantska vojaško-politična zveza, v kateri naj bi po večletnih prizadevanjih vlade in opozicije pristala tudi Slovenija, je kot pogoj za vstop v Nato postavila določene pogoje. Med njimi je tudi prilagoditev vojaške opreme Slovenske vojske (SV) standardom Nata, za kar je parlament že pred leti uvedel posebno davščino, imenovano »obrambni tolar«. Gre za podobnost z »avtocestnim«, pa »šolskim« in še kakšnim »tolarjem«, po katerem se vlada na podlagi zakonov odreče nekaterim davčnim prilivom, ki jih namesto v skupni državni proračun, usmeri v naštete »specializirane tolarje«. Toda ker vlada ne more porabiti več kot pobere državljanom in podjetjem čez vse leto z davki, se zaradi financiranja teh »posebnih« potreb znajde v zagati, kadar želi zadovoljiti nekatere svoje »potrebe«. Tako je tudi z novim letalom za potrebe vladnih potovanj. Staro vladno letalo ima za seboj že precej kilometrov, pa tudi reprezentativno ni bogve kako. Vlada je kljub temu našla vir za nakup novega letala: iz sredstev »obrambnega tolarja« je za 9 milijard tolarjev kupila novo letalo Falcon. Vlada je v opravičilo nakupa uporabila izgovor, češ da bo vladno letalo večnamensko: v primeru vojnega stanja ali izrednih razmer bo letalo služilo tudi za prevoz vojakov in ranjencev! Komentar obrambnega ministra Grizolda na odločitev vlade je bil kratek: »Tožite vlado!« To je nek državljan potem tudi storil.
Privatizacija državnih bank
Nedokončana zgodba prodaje državnih deležev v dveh največjih slovenskih bankah - Nove LB in Nove KBM se je nadaljevala tudi v letu 2001. Medtem ko naj bi tuj kapital v Novo LB vstopil do višine 34 - odstotnega deleža, pa je država v Novi KBM pripravljena prodati 65 - odstotni delež. Vlada želi na ta način zmanjšati javni dolg, ki je nastal s sanacijo obeh bank. V naslednjih letih bo namreč zmanjkalo kapitala za njun razvoj, 200 milijard tolarjev stroškov in še 400 milijard tolarjev za plačilo glavnice. V senci prodaje dveh največjih bank so lastniki Banke Koper - Istrabenz, Intereuropa in Luka Koper konec oktobra italijanski bančni skupini SanPaolo IMI iz Torina prodali svoj 82,25 - odstotni delež. Prodaja Banke Koper italijanski banki je odprla razpravo o novem ekspanzionizmu zahodnih sosedov, ki da želijo vzpostaviti finančni nadzor nad primorskim gospodarstvom in varčevalci. Polemika se je po predložitvi obvezujočih ponudb za nakup Nove KBM preselila v Maribor, kjer so profesorji tamkajšnje univerze podpisali odprto pismo, v katerem predlagajo vladi, naj ostane banka v večinski državni lasti. V igri za nakup štajerske banke so tudi konec leta finančna družba Aktiva iz Ljubljane in njeni izraelski partnerji, Bank Austria Creditanstalt ter italijanska banka Unicredito. Decembra je vlada spremenila program privatizacije NLB, s katerim želi okrepiti položaj domačih vlagateljev. Kmalu za tem je avstrijska Erste Bank objavila, da se umika iz tekme za nakup deleža v NLB. Ostali sta le še belgijska KBC in Evropska banka za obnovo in razvoj.
Internacionalizacija finančnega kriminala
Uslužbenci celjske podružnice Volksbank -Ljudske banke so svojo banko oškodovali za dve milijardi slovenskih tolarjev s tem, ko so več let nepooblaščeno odobravali plačila celjskemu podjetju Maxi group. Uslužbence so tako pozno odkrili zaradi njunega visokega položaja v banki, goljufijo pa je bilo težko odkriti tudi zaradi ponarejenih knjigovodskih listin in dokumentacije. V finančnih krogih se je že dalj časa govorilo o tem, da je Maxi group, trgovsko podjetje in prevozništvo zadolženo za skoraj 25 milijonov nemških mark. Po podatkih policije naj bi direktor ljudske banke v Celju Andrej Šporin direktorju podjetja Maxi group svetoval pri bančnih transakcijah. V ljubljanski centrali Volksbank - Ljudske banke so zaradi objektivne odgovornosti suspendirali dva člana uprave. Kriminalisti so podali štiri kazenske ovadbe, ker je bil del transferjev opravljen tudi v tujini, so za pomoč zaprosili Interpol.
Poostren nadzor nad antiglobalisti
Ob ameriško-ruskem vrhu je slovenska policija sprejela posebne ukrepe, s katerimi naj bi z varnostnega vidika zagotovila nemoten potek srečanja Bush - Putin. Mednje je kot kaže sodil tudi nadzor elektronske pošte in zasliševanja posameznikov, ki imajo svoje zveze v gibanju antiglobalistov v svetu. V času ameriško-ruskega vrha je bila Ljubljana podobna prestolnici provincialnih duhov, kjer so na vsakem vogalu patruljirali policisti v pričakovanju navala razjarjenih antiglobalistov. Mestna oblast je prepovedala vsakršne protestne shode in prireditve v središču Ljubljane. Premožnejši meščani so se, tako kot vsak vikend, umaknili na varno v svoje postojanke na obali in v gorah. Zgodilo se ni nič pretresljivega, le člani Greenpeacea so za nekaj minut »zasedli« ograjo ameriškega veleposlaništva. Huje so jo skupili italijanski antiglobalisti, ki jih je slovenska policija premlatila že ob samem poskusu vstopa v Slovenijo na italijansko-slovenski meji.
Slovenija po 11. septembru
Edini dogodek v letu 2001, ob katerem so se slovenski politiki vseh barv izjemoma zedinili, je bil namenjen dogajanju po 11.septembru, ko so se složno pridružili obsodbi mednarodnega terorizma. Na izredni seji državnega zbora so sprejeli deklaracijo o boju proti terorizmu. Policija je sprejela posebne varnostne ukrepe za varovanje ameriškega in drugih zahodnih veleposlaništev. Pri izvajanju poostrenih ukrepov je bila policija tako dosledna, da je iz bližine ameriške ambasade odstranila vse moteče elemente. Na policijsko postajo so privedli tudi trojico intelektualcev na čelu s profesorjem na Fakulteti za družbene vede dr. Vladom Miheljakom. Povod za privedbo trojice je bila njihova nepripravljenost, da bi se predstavili policijski patrulji.
Dobili smo svojo »noro« kravo
Zaradi evropske epidemije BSE je tudi Slovenija po vzoru EU v začetku leta uvedla hitro testiranje več kot tri leta starega goveda po zakolu. Na potrditev prvega domačega primera BSE je bilo treba čakati do novembra, ko je hitri test pokazal sum bolezni pri kravi iz zgornje Savinjske doline. Sum so čez nekaj dni potrdili tudi v referenčnem laboratoriju v Švici. Ob tem so se začele razprave, od kod BSE v še dokaj neokrnjeni Savinjski dolini. Lastnik kmetije je zagotavljal, da s kostno-mesno moko, ki naj bi bila po večinskem strokovnem mnenju vzrok za prenos smrtonosne možganske bolezni na goveda, niso nikoli krmili živali. Prepoved uporabe kostno-mesne moke, narejene iz klavniških odpadkov in trupel poginulih živali, je za krmljenje govedine veljala že od leta 1996. Takrat se okužena krava še ni skotila. Res pa je, da je bilo do začetka decembra 2000 dovoljeno krmiti s to moko vse druge živali: prašiče, perutnino in ribe v ribogojnicah. Kmetijski minister But je kmetiji obljubil finančno pomoč, saj je veterinarska uprava prepovedala vsakršen promet z živalmi iz hleva, od koder je bila okužena krava. Vlada je podaljšala prepoved uporabe kostno-mesne moke za krmo vseh živali, katerih meso je živilo v človekovi prehrambni verigi.
Telefonija po slovensko
Razpis za podelitev koncesije za novo generacijo mobilne telefonije, imenovane UMTS, se je sprevrgel v farso. Vlada je namreč za UMTS določila zelo visoko koncesijsko dajatev, s čimer želi predvsem zakrpati javnofinančni primankljaj v državni blagajni. Kljub temu, da je ceno koncesije znižala s 27 na 22 milijard tolarjev, se je na razpis prijavil samo Mobitel. Simobilovo zahtevo za revizijo postopka javnega razpisa je vlada odstopila upravnemu sodišču. Dejstvo je, da za Mobitel plačilo 22 milijard do leta 2010 pomeni po 100 SIT mesečno na uporabnika. Stroške za koncesijo pa bodo kot kaže poravnali tudi nič hudega sluteči uporabniki navadnih, »fiksnih« telefonov. Materinska družba Telekom bo namreč Mobitelu »primaknila« nekaj tolarjev za dokapitalizacijo. Zato pa je Telekom decembra že predlagal podražitev fiksne telefonije. Hkrati država še vedno dolguje okoli 27 milijard tolarjev naročnikom telefonskih priključkov, ki so v preteklih desetletjih morali za dostop do navadnega telefona v odročnejših krajih plačati po več tisoč nemških mark. Ali drugače povedano: naročniki so takrat bili prisiljeni »dokapitalizirati« Telekom. Na pritisk javnosti se je vlada zavezala, da bo naročnikom, ki so za telefonski priključek plačali preveč, vrnila denar.
Sporazum z Vatikanom
Vlada je sklenila sporazum o pravnih vprašanjih z Vatikanom, s katerim so določena razmerja med državo in katoliško cerkvijo. Predhodna pogajanja je spremljala javna polemika, ali je cerkveno (kanonsko) pravo v primerjavi z državnim pravom v določenih pravnih situacijah nadrejeno oziroma enakopravno državnemu pravu. Po mnenju nekdanjega ustavnega sodnika Matevža Krivica je vlada s sklenitvijo sporazuma naredila napako, saj naj bi z njim država pripoznala cerkveno pravo kot enakopravno civilnemu pravnemu redu, kar naj bi bilo v nasprotju z ustavnim načelom ločitve cerkve od države. V izogib nadaljnjim žolčnim razpravam je vlada predložila sporazum v obravnavo ustavnemu sodišču, ki bo pretehtalo njegovo skladnost z ustavo hkrati s postopkom ratifikacije v državnem zboru.
