Slovenija je pri prizadevanjih za članstvo v Natu že dvakrat doživela hladen tuš. Prvi je bil leta 1997 na vrhu Nata v Madridu, ko so v zvezo povabili Češko, Poljsko in Madžarsko, drugo razočaranje pa je doživela pred dobrima dvema letoma v Washingtonu, ko se je Nato ukvarjal predvsem s kosovskim vprašanjem.
"V zavezništvu se bomo lahko enakopravno pogovarjali z drugimi državami o najpomembnejših vprašanjih tega sveta," meni premier Janez Drnovšek.
Pred povabilom je Slovenija morala zagotoviti modernizacijo SV. Pred mesecem dni so poslanci tako sprejeli nov zakon o vojaški dolžnosti, ki bo korenito spremenil strukturo vojske, z večjo težo profesionalnih vojakov in drastičnim zmanjšanjem rezervistov.
"V januarju pričakujem skupino ekspertov Nata, ki bo pogledala, kaj je bilo narejenega v letošnjem letu in podala svoje ocene. Zavedamo se, da so ocene tujih strokovnjakov zelo pomembne," je povedal obrambni minister Grizold.
Precej višji pa bodo tudi stroški za obrambo. Prihodnje leto za 4,4, leta 2004 pa kar za 8 milijard tolarjev. Do leta 2010 se bodo tako stroški dvignili na 2 odstotka bruto družbenega proizvoda. Denar bo potrebno zagotoviti iz proračuna in notranjih rezerv.
Sicer pa povabilo v severnoatlantsko zavezništvo še ne pomeni, da bomo vanj sprejeti. V primeru referenduma za vstop v zvezo Nato, bi se ga udeležilo 84% vprašanih. Za vstop bi glasovalo slabih 44 % vprašanih, proti dobrih 36%, 20% vprašanih pa je neopredeljenih, kaže raziskava novembrskega Politbarometra. Podpora slovenskemu vstopu v zvezo Nato je novembra, glede na oktober, upadla za 7,3 odstotne točke. Državni zbor za zdaj še ni sprejel odločitve o tem, ali bo referendum razpisal.
Mnenja o podpori državljanov zvezi Nato so med politiki različna. Zmago Jelinčič meni, da bo podpora zavezništvu še naprej upadala, medtem ko Jelko Kacin verjame, da Slovenci ne bomo naredili zgodovinske napake in bomo vstop v Nato podprli.
Še vedno ni jasno ali bo verjeten referendum zakonodajni ali posvetovalni, torej pravno obvezujoč ali neobvezujoč. Pravno pa obstaja tudi tretja možnost - da bi DZ prav za ta referendum določil posebna pravila.
Slovenska vojska se že pripravlja za vstop v zavezništvo
Ne glede na to, kakšen bo izid verjetnega referendum o vstopu v severnoatlanstko zavezništvo, pa se slovenska vojska že intenzivno pripravlja na vstop. Slovenska vojska ne bo več množična armada, kakršno smo imeli še do nedavnega, pač pa bo manjša, vendar dobro opremljena, izurjena in učinkovita oborožena sila, zatrjujejo v generalštabu. Nova oprema je tudi usklajena s standardi zveze Nato.
Pripravljajo tudi nov načrt opremljanja vojske, v katerem ostajajo v prioriteti kopenske enote. Zaključili so oblikovanje 10. motoriziranega bataljona, nadaljevali bodo z 20-im in 30-im bataljonom. Posodabljajo tudi sisteme zračnih sil, predvsem vojska kupuje helikopterje. Za zdaj tudi letala Pilatus ostajajo. "V prejšnjem letu smo dobili sodoben nemški sistem protiletalske obrambe Roland, ki ga sedaj uvajamo v operativno uporabo, v naslednjem dolgoročnem obdobju pa seveda razmišljamo tudi o nakupu sistema srednjega dosega," zatrjuje načelnik generalštaba SV brigadir Ladislav Lipič.
Po povabilu v Nato in v pripravah na vstop slovenski vojaški vrh razmišlja o sodelovanju v vseh operacijah, tudi v silah za hitro posredovanje. Odločitev bo seveda sprejel državni zbor. po besedah Lipiča bi lahko natu ponudili predvsem manjše planinske enote, enote vojaške policije in veliko podpore na področju logistike," ocenjuje Lipič. Vsekakor pa se po besedah Lipiča v bodoče ne smemo odreči nobeni veji obrambe, saj bi to pomenilo slabšo obrambno moč države.
