Slovenija

Slovenija v pripravah na NATO

Ljubljana, 03. 01. 1998 14.53 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Do aprila 1999, ko bo Severnoatlantska zveza vnovič razmislila o širitvenem procesu, je ostalo poldrugo leto časa. Slovenija, ki je članstvo v zavezništvu opredelila kot svoj prednostni cilj, je že ob več priložnostih izrazila pričakovanje, da bo prav na vrhunskem srečanju zavezništva leta 1999, ko bodo v povezavo vstopile prve tri povabljenke, Poljska, Češka in Madžarska, prejela povabilo za članstvo.

Da je za pripravo na zavezništvo ostalo pravzaprav le še leto dni, je nedavno ob robu decembrskega zasedanja zunanjih ministrov Evroatlantskega partnerskega sveta opozoril vodja slovenske diplomacije Boris Frlec. Ker mora po mnenju zunanjega ministra država nalogo opraviti do konca leta 1998, slovenska diplomacije prve korake v tej smeri načrtuje že zgodaj letos.

Med prvimi določnimi bo nadaljevanje individualnega dialoga, ki ga zavezništvo nudi zainteresiranim za članstvo. V ta namen bosta tako zunanji kot obrambni minister pred Severnoatlantskim svetom predstavila slovenska prizadevanja in nadaljnje načrte. Poleg tega februarja Slovenija pričakuje obisk generalnega sekretarja zavezništva Javierja Solane in njegovega pomočnika za zunanje zadeve Klausa Petra Klaiberja.

Prav tako na začetku leta naj bi zavezništvo potrdilo slovensko prošnjo za odprtje stalnega diplomatskega predstavništva na zvezi NATO. Slovenska diplomatska misija pri zvezi NATO naj bi v začetnem obdobju delovanja skupaj štela najverjetneje devet diplomatov in častnikov. Prvi korak k njeni vzpostavitvi bo poleg odobritve prošnje za akreditacijo s strani zavezništva, do katere naj bi prišlo na začetku leta 1998, imenovanje vodje diplomatskega predstavništva. Misije partnerskih držav bodo po predvidevanjih zavezništva začele delovati enkrat februarja. Slovenija namerava izkoristiti tudi možnosti, ki jih za krepitev sodelovanja in vzporedno s tem prilagajanja zavezniškim strukturam ponuja NATO partnerskim državam. Ena glavnih tovrstnih oblik sodelovanja, ki sodi v okvir prenove zavezniške poveljniške strukture, je odprtje 40 častniških mest za partnerske države na strateških poveljstvih v belgijskem Monsu in ameriškem Norfolku.

Slovenija napoveduje tudi nadaljevanje že začetih dejavnosti: od aktivnega sodelovanja v Partnerstvu za mir, v okviru katerega bo prihodnje leto gostila vojaške vaje Kooperativna pomoč 98, pripravljenosti za sodelovanje v enotah, ki bodo v Bosni in Hercegovini po juniju 1998 nasledile sedanji SFOR, pa do nadaljevanja aktivnega regionalnega sodelovanja, ki ga zavezništvo močno spdbuja.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.