Generalna skupščina ZN je s 168 glasovi od potrebnih 97 izvolila Slovenijo v Svet za človekove pravice. Slovenija bo članica postala 20. junija letos, potem ko se je za članstvo potegovala že lani, vendar neuspešno.
V okviru vzhodnoevropske skupine sta bili kandidatki za dva prosta sedeža skupaj s Slovenijo še Belorusija in Bosna in Hercegovina. V prvem krogu pa od 190 oddanih glasovnic nobena ni dobila dovolj glasov. BiH je dobila 95 glasov, Belorusija pa 78.
"Veseli me, da so ob tem odpravljeni vsi dvomi o verodostojnosti in sposobnosti Slovenije na področju človekovih pravic oziroma morebitni dvomi o sposobnosti slovenske diplomacije," je poudaril zunanji minister Dimitrij Rupel. "Gre za nov dosežek naše države na mednarodnem prizorišču in za potrditev aktivnosti in kvalitete slovenske diplomacije," je še izjavil.
Čestitke ob članstvu
Slovenska veleposlanica pri ZN Sanja Štiglic je po glasovanju prejemala čestitke kolegov na ZN ter povedala, da so uspeh pričakovali, čeprav so volitve vedno nepredvidljive. "Pokazalo se je, da Slovenija uživa ugled v mednarodni skupnosti zaradi visoke ravni zaščite človekovih pravic, gre za potrditev dosedanjega dela na tem področju, ki je ena od prioritet slovenske zunanje politike. Volilni uspeh pa je nedvomno tudi plod dobrega in usklajenega dela med ministrstvom ter misijama v New Yorku in Ženevi," je dejala veleposlanica.
Slovenija je letošnjo kandidaturo zastavila izjemno resno, saj je poleg diplomatov v New Yorku pri lobiranju pretekli teden sodeloval nekdanji generalni sekretar ministrstva in veleposlanik v Ženevi Aljaž Gosnar, v tem tednu pa je bila v New Yorku tudi generalna direktorica direktorata za načrtovanje politik in politično multilateralo Anita Pipan.
Slovenija je uradno kandidirala v Svet za človekove pravice, ker promoviranje in spoštovanje človekovih pravic predstavlja eno od pomembnejših področij zunanje politike. Članstvo v Svetu za človekove pravice bo koristno tudi v kontekstu predsedovanja EU v prvi polovici leta 2008.
Volitve tudi v okviru zahodne Evrope ter afriške in azijske skupine
Kot članica si bo prizadevala za več pozornosti tematiki medkulturnega dialoga, hkrati pa kot prednostni nalogi ohranila vprašanji zaščite otrokovih pravic in pravic žensk, kjer je bila posebej aktivna že doslej.
Prave volitve so potekale še v okviru skupine zahodna Evropa in drugi, kjer so se za dve prosti mesti potegovale Italija, Nizozemska in Danska, tudi v tej skupini pa je bil potreben drugi krog. Nizozemska je bila izvoljena v prvem krogu, Danska in Italija pa sta dobili enako, sicer zadostno število glasov in potreben je bil drugi krog.
V okviru afriške in azijske skupine so se za štiri prosta mesta potegovale po štiri države. To so Angola, Egipt, Madagaskar in Južna Afrika oziroma Indija, Indonezija, Filipini in Katar. V okviru skupine Latinska Amerika in Karibi pa sta se za dve prosti mesti potegovali Bolivija in Nikaragva. V omenjenih treh skupina je torej šlo le za potrditev vnaprej dogovorjenega in države niso imele težav s pridobitvijo zadostnega števila glasov.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.