"Razmere v Gazi se ne spreminjajo na bolje, pravzaprav je veliko pesimizma. Vidimo, da se nadaljujejo siloviti napadi na civilne cilje, da še vedno ni zadostne humanitarne pomoči. (...) Veliko se pogovarjamo, kako zagotoviti, da to krhko premirje vzdrži v Gazi," je ob robu sprejema diplomatskega zbora na Brdu pri Kranju povedala ministrica Tanja Fajon.
"Tako, da Slovenija tu zelo resno sedaj dela na pristopu k primeru Južne Afrike oziroma genocidnim ravnanjem na sodišču," je nadaljevala. Potrdila je, da so predlog o pristopu k tožbi na zunanjem ministrstvu že pripravili, a da obstaja še nekaj korakov, o katerih se morajo pogovoriti.
O pridružitvi tožbi se po njenih besedah pogovarjajo s premierjem Robertom Golobom, pa tudi z drugimi enako mislečimi državami, predvsem v delu, kakšno mora biti pravno ozadje, da bo to imelo dodano vrednost. "Jaz mislim, da alternative tej odločitvi pravzaprav Slovenija nima," je dejala in dodala, da je odločitev na koncu na strani vlade.
Slovenija že dlje časa razmišlja o pridružitvi tožbi, ki jo je Južna Afrika proti Izraelu na ICJ konec leta 2023 vložila zaradi domnevnega kršenja konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida ter izvajanje genocidnih dejanj proti Palestincem v Gazi.
Kot smo izvedeli, bi se lahko vlada z namero o pridružitvi seznanila že ta teden.
Zunanje ministrstvo je sicer za STA sporočilo, da bo vlada odločitev sprejela na podlagi poglobljene analize. Ponovili so, da je intervencije možno vložiti do roka, določenega za vložitev zadnje pisne vloge v postopku, kar je v primeru tožbe Južne Afrike proti Izraelu trenutno 12. marec.
Doslej se je tožbi pridružilo že več držav, med njimi Španija, Brazilija, Irska, Turčija in Belgija.
