Slovenija v transplantaciji srca že 16 let med najboljšimi na svetu

Slovenija je po številu presaditev srca na milijon prebivalcev po najnovejših mednarodnih primerjavah že 16 let med najboljšimi na svetu, približujejo pa se 500. transplantaciji srca. Lani je bilo v Sloveniji opravljenih 26 transplantacij, kar je 12,4 na milijon prebivalcev. To nas v svetovnem merilu uvršča na drugo mesto, takoj za ZDA, so sporočili z UKC Ljubljana.

Transplantacija 500 src je možna le v državi, kjer je solidarnost ena temeljnih vrednot, je po srečanju v izjavi za medije uvodoma dejal direktor UKC Ljubljana Marko Jug. Ob tem je ocenil, da je UKC Ljubljana "najpomembnejše srce krvožilnega oz. zdravstvenega sistema v Sloveniji" z ogromnim znanjem, kisik pa jim daje družba, ki prepozna trud in izkaže razumevanje. "Smo prvi na svetu, najbolj sposobni na svetu, da ohranimo življenje in za to gre zahvala vsem nam," je dejal.

Vodja Centra za transplantacijsko dejavnost in strokovni direktor kirurške klinike UKC Ljubljana Ivan Kneževič je dejal, da je transplantacijska medicina izjemno kompleksna dejavnost. Samo program presaditve src vključuje več kot 150 strokovnjakov različnih profilov - od zdravnikov, izvajalcev zdravstvene nege in druge. Od tega je samo za presaditev srca šest strokovnjakov - trije zdravniki in trije izvajalci zdravstvene nege - v stalni pripravljenosti vse dni v letu.

"Mi smo izjemno ponosni na naš program presaditve srca, s katerim smo že vrsto let v samem svetovnem vrhu," je dejal. V zadnjih 16 letih, od leta 2009, so imeli kar dvanajstkrat največje število presaditev src na milijon prebivalcev na svetu, je navedel. "Ob tem imajo naši bolniki izjemne rezultate preživetja po presaditvi in zelo nizko umrljivost na čakalni listi. To vse kaže na visoko strokovnost, organiziranost in vrhunskost medicine, ki jo ponuja naša ustanova," je sklenil.

"Dejavnost darovanja organov in zdravljenje s presaditvijo je nekaj, na kar smo v Sloveniji lahko resnično ponosni," je dejala ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel. Ne le zaradi velikih strokovnih dosežkov, pač pa tudi zaradi strokovnega sodelovanja, povezanosti vseh deležnikov, tudi organizacije Slovenija Transplant, ki vsi omogočajo, da ta sistem deluje dobro. Sistem pa ne bi mogel delovati oz. ga sploh ne bi bilo brez darovalcev organov in njihovih svojcev, ki se za darovanje organov odločijo v najtežjih trenutkih, je poudarila.

Spoštovanje do vseh članov ekip v UKC in širše v javnem zdravstvenem sistemu je izrazil tudi predsednik vlade Robert Golob. Za zelo pomemben dosežek gre po njegovi oceni tudi, ker gre za eno najbolj zahtevnih medicinskih operacij. Dosežki na področju transplantacij pa so lahko vsem v navdih, "da je takrat, ko se vsi skupaj ustrezno organiziramo, smo vsi predani istemu cilju, možno doseči rezultate, ki so najboljši na svetu".

Po Golobovih besedah je za ustvarjanje najboljšega svetovnega znanja najboljše zagotovilo javni zdravstveni sistem. Potrebujemo namreč kritično maso strokovnjakov in časa za ustvarjanje znanja, kar imajo univerzitetni klinični centri. "Tega izven javnega sistema enostavno ni in zato ostaja naša zaveza, da bomo še naprej krepili javni zdravstveni sistem," je dejal. Ob rasti zaupanja v javni zdravstveni sistem pa je po mnenju premierja ta zgodba tudi dobra popotnica k boljši in bolj zdravi družbi.

Na vprašanje o nadaljnjih korakih zdravstvene reforme pa je dejal, da se ta ne bo zaustavila, saj je v parlamentu še kar nekaj zakonov, nekateri pa so še v usklajevanju z ekonomsko-socialnim svetom. Tak primer so zakon o psihoterapevtski dejavnosti, zakon o digitalizaciji zdravstva, zakon o pacientovih pravicah ter zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, je naštel. Javnega zdravstvenega sistema, ki se razgrajuje zadnjih 30 let, po njegovem mnenju ni mogoče popraviti z enkratnim ukrepom, zato ga poskušajo okrepiti z množico ukrepov.

Zdaj bo po njegovih besedah glavni cilj, da skupaj z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pripravijo strokovne podlage za spreminjanje npr. sistema vrednotenja zdravstvenih storitev. "Dela ne bo zmanjkalo ne v tem niti v naslednjem mandatu," je ocenil in dodal, da bodo na tem vztrajali "oba mandata".

"Zdravstvena reforma se nikakor ne zaustavlja, sestavljena je iz številnih korakov," je premierju pritrdila tudi ministrica. Poleg zakonov, ki jih je navedel že premier, pa imajo v pripravi veliko število podzakonskih aktov, na številnih področjih sodelujejo tudi z ZZZS, predvsem pri prenovi plačilnih modelov. Spremljajo pa tudi že vse uvedene ukrepe, je dejala.