Vstajensko slovesnost in slovesno mašo je v ljubljanski stolnici vodil ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran. V cerkvi sv. Jožefa na Poljanah pa je vodil protipotresno pobožnost ob 110. obletnici ljubljanskega potresa, ki je prestolnico prizadel na veliko noč, 14. aprila 1895. V Mariboru je velikonočno mašo vodil škof Franc Kramberger, v Kopru pa škof Metod Pirih.
Velika noč je največji in najstarejši praznik krščanstva. Verni se spominjajo trpljenja Jezusa Kristusa, njegove smrti na križu in vstajenja.
Vselej jo praznujemo na prvo nedeljo po prvi pomladanski luni in se torej določa po luninem koledarju. Cerkev praznuje ta praznik že od 4. stoletja kot poseben pomladanski praznik, navezuje pa se na starejši judovski praznik, na judovsko veliko noč, pasho, s katero se Judje spominjajo rešitve Izraelcev iz egiptovske sužnosti. Pasha pomeni obed ali jagnje, ko so Judje obhajali sveti obed z žrtvovanjem jagnjeta. Kasneje je postalo jagnje simbol za Kristusa kot osebo, ki se žrtvuje za druge.
Iz izraza pasha izhaja tudi poimenovanje velike noči v večini evropskih jezikov. V Franciji pravijo veliki noči paques, v Italiji pasqua, V Rusiji pasha, v španščini je velika noč pasena. Slovenskih narečnih besed za ta praznik je več, med njimi vuzam, vezom ali vuzem, izraz pa izvira iz velelne oblike glagola vzeti, kar se nanaša na uživanje mesa po postu (vzem).
V četrtek, ko utihnejo cerkveni zvonovi, se verni spominjajo Kristusove zadnje večerje pa tudi začetka njegovega trpljenja. Na ta dan je bil Kristus izdan in v katoliški cerkvi se z njim začne sveto tridnevje kot simbol oznanjevanja Gospodove smrti. Začetek velikega tedna sicer predstavlja cvetna nedelja, teden dni pred veliko nočjo, priprave na praznik pa potekajo skozi 40-dnevni postni čas, ki se začne na pepelnično sredo.
Po evangelijskem izročilu je Jezus umrl na križu v petek ob treh popoldne, še isti večer so ga tudi pokopali, ker je bila sobota strog dan počitka. Veliki petek je edini dan v letu, ko ni maš, temveč potekajo le obredi, ki spominjajo na Jezusovo trpljenje in smrt. Ta dan velja strogi post.
Na veliko soboto potekajo čez dan molitve ob božjemu grobu, ki ga uredijo v cerkvah. Verni k blagoslovu prinesejo velikonočne jedi, ki jih bodo zaužili v nedeljo, na velikonočno jutro. Seveda ne smejo manjkati velikonočni pirhi ali pisanice, ki jih po vseh slovenskih pokrajinah nosijo k blagoslovu že več stoletij. Jajce je namreč simbol večnosti, simbolizira pa tudi Kristusovo vstajenje, ponovno stvarjenje in upanje. Tudi pri nas prinaša pirhe velikonočni zajec, simbol plodnosti.
Čez štirideset dni bodo v cerkvi obhajali Gospodov vnebohod. V okviru cerkvenega leta se velikonočni čas konča šele na binkošti, 50 dni po veliki noči.
