Slovenija je edina nova članica Evropske unije, ki zaostaja za programom zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov, kot ga terja Kjotski protokol, so ob prvi obletnici uveljavitve slednjega danes povedali na Evropski komisiji v Bruslju. Prav tako za kjotskimi cilji zaostaja pet starih članic, medtem ko je 19 drugih "na dobri poti" k njihovi uresničitvi, ugotavljajo v Bruslju.
Slika ni rožnata
Podatki, ki so jih objavili, o Sloveniji res ne rišejo rožnate slike. Država je po Kjotskem protokolu zavezana, da izpuste toplogrednih plinov v obdobju 2008-2012 zniža za osem odstotkov pod raven iz leta 1990. V letu 2003 ji je emisije uspelo zmanjšati za 1,9 odstotka, a komisija v svojih projekcijah ugotavlja, da jih bo v obdobju 2008-2012 na podlagi veljavnih načrtov dejansko zvišala za 4,9 odstotka, če bo uresničila dodatne ukrepe, pa ji znižanja kljub vsemu ne bo uspelo doseči, temveč bo le povišanje manjše, in sicer 0,3 odstotka.
Slovenija kot stare članice
Podobne težave kot Slovenija imajo med starimi članicami Italija, Španija, Portugalska, Danska in Irska. Za nove in stare članice pa je sistem doseganja ciljev nekoliko različen: nekdanja petnajsterica ima kolektivno zavezo znižanja izpustov za osem odstotkov ter le znotraj tega postavljene posamične cilje, medtem ko za osem srednje- in vzhodnoevropskih novink veljajo individualni cilji v višini šest ali osem odstotkov.
Stroge kazni
Kjotski protokol za nedosego ciljev postavlja stroge kazni: če emisijski cilji niso doseženi, mora partnerica oziroma država zamudo nadoknaditi v obdobju po letu 2012, z dodatno 30-odstotno kaznijo. V ta namen mora predložiti akcijski načrt z natančnim urnikom, pravico, da bi prodajala svoje izpuste, pa izgubi.
Ta pravila veljajo tako za stare kot nove članice, so opozorili v Bruslju ter dodali, da ima proti državi kršiteljici tudi Evropska komisija pravico sprožiti postopek, ta pa se lahko konča tudi na Sodišču Evropskih skupnosti v Luksemburgu. Za stare članice je stanje sicer manj zaskrbljujoče, saj bo glede na projekcije nekdanja petnajsterica kljub petim zamudnicam cilje dosegla.
Skupaj naj bi EU emisije znižala
Petnajsterica starih članic je izpuste v letu 2003 znižala za 1,7 odstotka, po veljavnih načrtih naj bi se v obdobju 2008-2012 znižali za 1,6 odstotka, z dodatnimi ukrepi - njihov sprejem je praktično zagotovljen - pa je predvideno znižanje za 9,3 odstotka, kar je več od cilja, pojasnjujejo v Bruslju. Vse 25 članic pa naj bi skupaj po veljavnih ukrepih znižalo emisije za pet odstotkov, po dodatnih pa kar za 11,3 odstotka, navajajo na komisiji.
Poziv ZDA in drugim, ki ne želijo sodelovati
V Bruslju so sicer prvo obletnico uveljavitve kjotskega protokola izkoristili za globalni poziv državam sveta, predvsem pa ZDA, ki v Kjotskem protokolu ne sodelujejo, so pa največje industrijske onesnaževalke okolja, naj izkoristijo "zadnjo priložnost" ter se lotijo boja proti klimatskim spremembam.
"Podnebne spremembe so resna grožnja naši prihodnji stabilnosti in velik globalni izziv. Če ne bomo ukrepali, bodo pojavi, kot so bili hurikan Katrina, prevroča poletja, gozdni požari in topljenje ledu na Antarktiki, vedno pogostejši in močnejši," je poudaril komisar za okolje Stavros Dimas.
