Kot so sporočili s slovenskega zunanjega ministrstva, je bilo prvo srečanje visokih uradnikov zunanjih ministrstev treh držav namenjeno sodelovanju na področju gospodarskega razvoja, povezljivosti in celovite zaščite severnega Jadrana.
Za sestanek, ki je zaradi epidemije covida-19 potekal virtualno, so se zunanji ministri Slovenije, Hrvaške in Italije dogovorili na srečanju v Trstu 19. decembra lani. Ministri so takrat s sprejetjem skupne izjave vzpostavili mehanizem za okrepljeno sodelovanje med državami glede Jadrana na politični in strokovni ravni.
Današnji pogovori so bili po navedbah MZZ namenjeni tudi oblikovanju predlogov za srečanje na ministrski ravni, ki je predvideno v prvem četrtletju leta. Vse tri države so izpostavile velik interes za poglobljeno sodelovanje pri izvajanju aktivnosti v Jadranskem morju, saj lahko le na takšen način skupnega upravljanja uresničimo njegove potenciale v korist vseh treh držav in ga obenem ohranimo za bodoče generacije, so v sporočilu za javnost poudarili na MZZ.
Slovenska delegacija, ki jo je vodil v. d. generalnega direktorja direktorata za mednarodno pravo in zaščito interesov na MZZ Marko Rakovec, se je zahvalila za informacijo o napovedani razglasitvi izključnih gospodarskih con Hrvaške in Italije ter izpostavila, da njuna razglasitev ne sme v ničemer prejudicirati pravic Slovenije, ki jih ima ta po mednarodnem in evropskem pravu, so še sporočili z MZZ.
Hrvaško delegacijo je vodila državna sekretarka na zunanjem ministrstvu Andreja Metelko-Zgombić, ki je ocenila, da je bilo današnje tehnično tristransko srečanje "vsebinsko in koristno". "Dogovorjena je nadaljnja dinamika dela po posameznih temah med pristojnimi telesi naših treh držav. Hrvaška in Italija sta poročali o dinamiki razglasitve svojih izključnih gospodarskih con v Jadranu, ki bosta dodatni temelj za sodelovanje treh držav članic EU," je poudarila.
Srečanje je imelo namen prepoznavanja konkretnih oblik sodelovanja in projektov na področjih infrastrukture, morskega gospodarstva, varstva okolja in pomorske varnosti. Kot je še dodala, je srečanje potekalo tudi v okviru priprav za naslednje srečanje zunanjih ministrov Hrvaške, Italije in Slovenije, ki mu bo sledilo tudi srečanje predsednikov vlad treh držav.
Hrvaška preložila vzpostavitev izključne gospodarske cone v Jadranu
Hrvaška opozicija je pred glasovanjem o obravnavanih točkah zapustila parlamentarno dvorano, ker vladajoči na dnevni red niso uvrstili predloga konservativne opozicijske stranke Most o spremembah zakona o hrvaški gospodarski zbornici (HKG). Parlamentarna večina nato ni imela dovolj glasov, ker je eden od poslancev HDZ, sicer sin prvega hrvaškega predsednika Miroslava Tuđmana, odsoten zaradi okužbe z novim koronavirusom. Za sklepčnost so potrebovali en sam glas v 151-članskem saboru, v katerem ima vladajoča večina 76 poslancev.
Sabor nato ni glasoval niti o predlaganem dopolnilu hrvaške vlade na že 18. decembra lani sprejeto odločitev o razglasitvi izključne gospodarske cone v Jadranskem morju. Lanska odločitev ni vsebovala datuma vzpostavitve hrvaške izključne gospodarske cone, ki so ga potem določili z dopolnilom. Opozicija je med saborsko razpravo prejšnji teden podprla amandma, a do glasovanja danes ni prišlo zaradi omenjenega zapleta.
"Vzpostavitev izključne gospodarske cone je odvisna od odločitve hrvaškega sabora. Upam, da se bo to zgodilo v začetku prihodnjega tedna," je hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman dejal na današnji novinarski konferenci na sedežu hrvaške diplomacije, ki jo je sklical zaradi diplomatske note Srbiji. Ob tem je izrazil obžalovanje, da do glasovanja v saboru ni prišlo že danes.
Na Hrvaškem so večkrat izpostavili, da bodo izključno gospodarsko cono vzpostavili skupaj z Italijo. Nato se bodo začela tudi pogajanja med Zagrebom in Rimom o razmejitvi con. Razglasitev izključne gospodarske cone predstavlja nadgradnjo hrvaške ekološko-ribolovne cone (ERC), ki jo je sabor sprejel leta 2003. Hrvaška bo s svojo izključno gospodarsko cono dobila ekskluzivne pravice glede gradnje umetnih otokov v Jadranu ter izkoriščanja energije morja in vetra.
Na novinarsko vprašanje, ali se Zagreb in Ljubljana pogovarjata o recipročnih epidemioloških ukrepih pri prehodu državne meje za slovenske in hrvaške državljane, je Grlić Radman odgovoril, da se državi na ravni pristojnih ministrstev intenzivno pogovarjata o tem vprašanju, ki je po njegovih besedah pomembno za Hrvaško.
"Epidemiološke slike niso povsod enake. Problem ni v sami tehniki odpiranja (meje) in recipročnosti, temveč je treba spremljati širšo epidemiološko situacijo, saj niti v Sloveniji ni mogoče kar tako vstopiti iz ene regije v drugo. (...) Potrebne je malo potrpežljivosti, ne moremo tega storiti čez noč," je pojasnil. Tudi na ta način bomo pokazali, da so odnosi med državami zelo dobri, je sklenil.

KOMENTARJI (25)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.