Kot so pojasnili na slovenskem stalnem predstavništvu pri Natu, je Slovenija lani dosegla cilj dveh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) za obrambne izdatke, kar znaša 1,438 milijarde evrov proračunskih izdatkov.
Vendar pa obstaja različen pogled pri "interpretaciji strukture oziroma razreza te številke", torej "koliko znotraj nje je v prvem in koliko v drugem stebru obrambnih izdatkov, kot so bili vzpostavljeni" na lanskem vrhu Nata v Haagu, so odgovorili na vprašanje slovenskih dopisnikov v Bruslju. Takšne dileme so se sicer pojavile tudi pri nekaterih drugih zaveznicah, so dodali.
Obrambni minister Borut Sajovic je v torek v Bruslju zatrdil, da je Slovenija lani za obrambo namenila 2,04 odstotka BDP, pri čemer je vztrajal, da se tudi naložbe v infrastrukturo štejejo med obrambne izdatke.
Tisto, kar sicer po ministrovih besedah "sproža različne poglede", je del obrambnih izdatkov - gre za 330 milijonov evrov, ki so bili porabljeni za infrastrukturne projekte, v glavnem na železnicah in cestah.
"Kot obrambni minister in kot član vlade razumem, da vse, kar smo vložili tudi v infrastrukturo, gre v nabor obrambnih izdatkov," je povedal v odzivu na nekatera namigovanja, da je Slovenija med obrambnimi izdatki navajala vlaganja, ki se ne morejo šteti med obrambne izdatke.
Kot so ob tem danes še pojasnili na slovenskem stalnem predstavništvu pri Natu, sta ta dva pogleda tudi vključena v zaključno poročilo o obrambnem načrtovanju in zmogljivostih Slovenije, in sicer v smislu, da slovenska stran vidi ta del kot sestavni del jedrnih obrambnih izdatkov iz naslova mešanih civilno-vojaških aktivnosti, medtem ko ga uradniki Sekretariata zveze NATO štejejo za z obrambo in varnostjo povezana vlaganja.
Za slovensko stran so torej ti izdatki del t. i. prvega stebra, za sekretariat pa t. i. drugega stebra obrambnih izdatkov, kot so bili definirani na vrhu v Haagu. Oboji se sicer že seštevajo, kar se bo odražalo tudi v končnem poročilu o ravni obrambnih izdatkov, ki bo izdano pred julijskim vrhom Nata v Ankari. Slovenija bo po tej metodologiji dosegla dva odstotka BDP za obrambo, so zatrdili.
Zaveznice so se že leta 2014 v Walesu dogovorile, da bodo za obrambo namenile dva odstotka BDP, na vrhu v Haagu junija lani pa so se zavezale k dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035, pri čemer predvidene naložbe v obrambo temeljijo na dveh stebrih. Od tega naj bi za t. i. prvi steber, ki predstavlja naložbe neposredno v obrambo, namenile 3,5 odstotka BDP, za t. i. drugi steber, ki pomeni naložbe, povezane z obrambo, pa 1,5 odstotka BDP.
Pri Natu so danes sporočili, da zavezništvo trenutno pregleduje poročila o izdatkih držav članic, posodobljen nabor podatkov pa bo objavljen kasneje letos. Kot so pojasnili, Nato "sodeluje s slovensko vlado pri ocenjevanju podatkov o nacionalni obrambni porabi na podlagi dogovorjenih smernic".
Nato je marca objavil podatke, po katerih je Slovenija lani obrambne izdatke povečala na 2,04 odstotka.
V okviru priprave omenjenega poročila je Slovenijo sredi februarja obiskala tudi delegacija zavezništva, ki je pregledala doseganje ciljev pri izpolnjevanju slovenskih mednarodnih zavez. Na obrambnem ministrstvu so že tedaj zagotovili, da so lanski proračunski izdatki za obrambo znašali dva odstotka.
Tedaj so sicer mediji poročali tudi o tajnem dokumentu, ki naj bi kazal, da so pri Natu nezadovoljni s Slovenijo kot članico in da ne izpolnjuje svojih zavez do zavezništva.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.