Slovenija bo po Butovih besedah morala uvesti t.i. sistem dvojne ničle (brez carine in dajatev na meji ter brez spodbud, vezanih na izvoz) tudi za t.i. občutljive kmetijske proizvode: goveje meso in mesni proizvodi, svinjsko meso in proizvodi, perutninarsko meso in proizvodi, jabolka, siri, mleko v prahu, maslo, meso drobnice in vino. Vendar naj bi se z Brusljem dogovorili za kvote, ki bi se povečevale na primer vsakih šest mesecev.
Sicer pa je od skupnega seznama 750 kmetijskih proizvodov velika večina, kar 700, neobčutljivih za obe strani. Zanje se po Butovih pojasnilih ni bilo težko takoj dogovoriti, 15 proizvodov, ki so agrumi (južno sadje), pa je Slovenija vezala na pridobitev koncesije za izvoz domačih jabolk na trg EU. Ostanejo t.i. problematični oziroma občutljivi kmetijski proizvodi, za katere naj bi v skladu s predlogom uradne Ljubljane trg odpirali postopno. V skladu z njim naj bi že letos opredelili t.i. sistem dvojne ničle za kvote, ki bi se do vstopa države v EU postopno povečevale.
Kot je znano, je evropski komisar za kmetijstvo in ribištvo Franz Fischler v torek na zasedanju kmetijskih ministrov v Bruslju opozoril na težave pri pristopnih pogajanjih s Poljsko na področju kmetijstva. Dodal je, da imajo na tem področju nekaj težav tudi s Slovenijo, medtem ko so z Estonijo, Madžarsko, Češko, Slovaško in Latvijo ta pogajanja že sklenili. Z Litvo, Bolgarijo in Romunijo so po Fischlerjevih besedah blizu dogovora.