Na seji o aidsu je nastopilo 136 govornikov, med njimi številni predsedniki afriških in drugih prizadetih držav, ki so prosili za večjo pomoč v boju proti bolezni, ter predstavniki razvitih držav, ki so obljubili pomoč.

Rupel je v govoru dejal, da bo treba bistveno izboljšati preventivo, če hočemo zaustaviti širjenje epidemije, ki je v 20 letih pomorila 28 milijonov ljudi, danes pa je obolelih približno 65 milijonov ljudi.
Države, ki še niso sprejele nacionalnih strategij, je treba vzpodbuditi k temu, saj epidemija aidsa pomeni globalno grožnjo, ki zahteva globalen odgovor in sodelovanje. Pri tem ne gre zanemariti človekovih pravic, saj so številni posamezniki z boleznijo diskriminirani, stigmatizirani in izolirani zaradi številnih predsodkov. To je po Ruplovih besedah potrebno preprečiti.
Slovenija bo kot nova članica EU po svojih najboljših močeh prispevala k skupnim prizadevanjem in pomagala Svetovnemu skladu za boj proti aidsu, tuberkolozi in malariji, ki bo okuženim omogočil dostop do zdravil. "Slovenija se grožnje zaveda in z vztrajnimi prizadevanji se število okuženih z virusom HIV ohranja na zelo nizki ravni, bistveno manjši, kot je ena okužena oseba na 1000 prebivalcev," je dejal Rupel. To naj bi bil rezultat učinkovite nacionalne strategije, ki ima tri široko opredeljene cilje, in sicer preprečevanje širjenja okužb z virusom HIV, zmanjšanje osebnega in družbenega učinka okužb z virusom HIV ter mobilizacija in poenotenje nacionalnih prizadevanj za preprečevanje in nadzor. "Takšen pristop se je izkazal za dober model nadzora nad širjenjem okužb in bolezni. Slovenija je zato pripravljena deliti svoje znanje in izkušnje z drugimi državami ter sodelovati v regionalnih ali svetovnih prizadevanjih za razvoj strategij in učinkovitih odgovorov na epidemijo aidsa," je sklenil Rupel.
Za uspešen boj potrebnih najmanj 10 milijard dolarjev
Za boj proti aidsu se bo letos porabilo okrog 4,7 milijarde dolarjev, vendar pa je generalni sekretar ZN Kofi Annan dejal, da bi bilo za začetek uresničevanja ciljev treba porabiti najmanj 10 milijard dolarjev na leto. Annan je bil precej kritičen tudi do nerazvitih držav, saj je dejal, da tretjina članic ZN ženskam ne omogoča dostopa do preventive in nege, tretjina držav nima nikakršne strategije za boj proti aidsu, dve tretjini držav pa nimata zakonov proti diskriminaciji skupin, ki so bolezensko najbolj ogrožene.
Slovenski zunanji minister je v New York pripotoval že v nedeljo, pred včerajšnjim nastopom je obiskal še Washington, kjer se je v Svetu za nacionalno varnost sestal z direktorjem oddelka za evropske in evrazijske zadeve Danielom Friedom, potem pa se udeležil še razprave v Atlantskem svetu na temo odnosov med Ameriko in Evropo po širitvi EU.
Rupla danes čaka udeležba na sestanku ministrov za zunanje zadeve EU, nakar se bo udeležil začetka splošne razprave 58. zasedanja GS ZN.
V petek bo pred GS nastopil tudi predsednik države Janez Drnovšek, ki bo v New York prispel jutri zvečer.