Pogajalski predlogi evropske komisije o finančnih poglavjih širitve niso izzvali burnih reakcij samo v kandidatkah, nezadovoljni so tudi ponekod v starih članicah. Vendar, trdi prvi človek Evropske unije v Sloveniji Eric Van der Linden, je bruseljski predlog uravnotežen do vseh. "Če bi odmerili več denarja, kot to dovoljuje leta 1999 v Berlinu zastavljen proračun EU, ne bi bil sprejemljiv za ostale članice. Če bi ponudili manj, potem bi se še manj približali potrebam in pričakovanjem držav kandidatk," pravi van der Linden.
Po mnenju veleposlanika EU v Sloveniji pa bo Bruselj gotovo prisluhnil dobro utemeljenim argumentom Ljubljane. "V Bruslju bodo to razumeli, poslušali in če bodo ti predlogi podprti z ustrezno dokumentacijo, potem, tako to vidim jaz, bi lahko govorili o določeni prilagodljivosti EU."
Razlikovanje Slovenije od drugih kandidatk je nujno, sicer bodo dohodki kmetov v vseh panogah padli od 10 do 30 odstotkov, se je odzval Emil Erjavec, ki tokrat ni nastopil kot vladni pogajalec, ampak kot strokovnjak, ki to področje analizira že skoraj deset let.
Skupna evropska kmetijska politika pobere polovico evroproračuna, zato je to ena najbolj občutljivih tem. Ker Slovenija že zdaj izvaja primerljivo kmetijsko politiko z Brusljem, je kot edina v posebnem položaju kot druge novinke, kar komisija ni upoštevala, meni Erjavec. Kvote so korektne, pravi član ožje pogajalske skupine, toda namesto povprečja iz let 1995-1999 bi Bruselj moral upoštevati zadnje podatke.
Desetletno prehodno obdobje do polnega izplačevanja neposrednih plačil je razumljivo le do leta 2006, ko se izteče sedanji evroproračun, izločitev po letu 2007, ko bo veljal že novi, pa je diskriminatorna.
