Slovenija

Slovenija za zmerno porabo

Bruselj, 20. 01. 2004 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Slovenija je na prvem letošnjem sestanku finančnih ministrov članic in pristopnic k EU kot edina od novink podprla omejevanje skupne evropske porabe.

Dušan Mramor
Dušan Mramor FOTO: POP TV

Finančni ministri Evropske unije so se danes v Bruslju sestali na prvem zasedanju v letošnjem letu, na katerem so se jim kot opazovalci pridružili tudi kolegi iz desetih prihodnjih članic, med njimi slovenski finančni minister Dušan Mramor. Ministre najbolj skrbi previsoka vrednost evra, medtem ko napovedana tožba komisije proti Nemčiji in Franciji zaradi kršenja finančne discipline ni požela veliko zanimanja.

Slovenija zagovarja prestrukturiranje

Prizadevanja šestih velikih plačnic podpirajo še Italija, Irska, Finska in kot edina prihodnja članica, Slovenija, so sporočili iz Bruslja.

Slovenija se zavzema za restriktivnost večletnega proračuna Evropske unije v prihodnjem obdobju od leta 2007 do 2013, kar pomeni porabo manj od 1,24 odstotka bruto nacionalnega proizvoda (BNP), vendar natančnejše ravni še ni določila.

Na omejitev v višini enega odstotka bi lahko pristala le ob temeljitem prestrukturiranju proračuna, torej ob prestrukturiranju strukturnih skladov in ob proučitvi izdatkov za kmetijstvo. Takšno stališče je v Bruslju zavzel slovenski finančni minister Dušan Mramor glede podpore Slovenije šesterici velikih neto plačnic v skupno blagajno EU, ki terjajo omejitev porabe razširjene EU v prihodnjem obdobju na sedanji ravni enega odstotka BNP.

Slovenija bo kmalu neto plačnica

Velike neto plačnice v skupni evropski proračun, Nemčija, Francija, Velika Britanija, Švedska, Avstrija in Nizozemska, so se za omejevanje skupne porabe v prihodnosti zavzele že decembra lani v pismu predsedniku Evropske komisije Romanu Prodiju. Države so izrazile pričakovanje, da bo skupna poraba EU v obdobju prihodnje finančne perspektive, ki bo evropske proračune uravnavala od izteka 2006 do izteka 2013, ostala na ravni današnje porabe, ki znaša okrog 1,0 odstotka evropskega BNP. Prodi je pobudo zavrnil z razlago, da je vsota za delovanje razširjene unije premajhna.

Da Slovenija kot edina prihodnja članica podpira to zahtevo, ker se bo kmalu znašla v položaju neto plačnice v evropski proračun, je dejal nemški finančni minister Hans Eichel. "Slovenija predlog šesterice preučuje in bo na pobudo odgovorila. V proračunu EU pa vsekakor mora biti dovolj prostora za financiranje kohezije in lizbonske strategije - to je za Slovenijo ključno," je dejal. "Če se to ne more zgoditi v okviru enega odstotka BNP ob nujnem temeljitem prestrukturiranju, moramo preučiti, kateri odstotek bi bil primeren," je dodal.

Kot je tudi pojasnil minister Mramor, se je s kolegom Eichlom o slovenski podpori tej zahtevi pogovarjal že pred tednom dni, ko je 14. januarja obiskal Berlin. Nemški minister je Slovenijo takrat povabil k podpisu pobude, česar Mramor ni storil, obljubil pa je, da bo država to možnost preučila.