Slovenija začudena nad Zagrebom

Slovenija je zaskrbljena in začudena nad stališči Hrvaške, ki je nasledstveni sporazum podpisala in ratificirala, v zadnjem času pa zanika, da je vprašanje prevzema jamstev za stare devizne hranilne vloge nasledstveno vprašanje, je dejal visoki predstavnik za nasledstvo Miha Pogačnik.

Povedal je tudi, da Slovenija pripravlja obsežen odgovor na stališče Hrvaške o vprašanju hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke (LB), ki ga je Zagreb nedavno izročil evropskemu komisarju za širitev Olliju Rehnu.

Pri vseh zapletenih vprašanjih uresničevanja sporazuma o nasledstvu so ravno postopki in forum za reševanje prevzema jamstev za stare devizne hranilne vloge zelo jasno zapisani, je poudaril Pogačnik. 

Kot je pojasnil Pogačnik, je postopek jasno določen v nasledstvenem sporazumu, kjer piše, da pogovori potekajo pod okriljem Banke za mednarodne poravnave v Baslu (BiS). Kot je dodal, se je Hrvaška teh pogovorov udeleževala, v zadnjem času pa je začela trditi, da ne gre za nasledstveno vprašanje in se kot edina naslednica še ni odzvala na poziv BiS iz leta 2002 k nadaljevanju pogovorov.

Glede tožbe treh hrvaških varčevalcev LB pred Evropskim sodiščem za človekove pravice v Strasbourgu, ki se je spoznalo za pristojno za primer, pa je Pogačnik izrazil pričakovanje, da bo sodišče ustrezno upoštevalo mednarodno-javnopravno naravo vprašanja in spoznalo, "da Slovenija ni prava tožena stranka, saj ni in ne more biti odgovorna za stanje stvari na ozemlju, ki sodi pod teritorialno suverenost druge države, kjer druga narodna banka predpisuje bančno politiko in predpise ..". Kot je pojasnil, je mednarodno-javnopravna narava vprašanja povezana z razpadom bivše Jugoslavije in prevzemom jamstev, gre pa za to, katera država jamči za stare hranilne vloge.

Predsednik uprave LB Borut Ožura je sicer pred tem predstavil podrobno stališče LB do stališča Zagreba do vprašanja hrvaških varčevalcev nekdanje LB, ki ga je hrvaški premier Ivo Sanader 23. marca izročil evropskemu komisarju Rehnu. Ožura je poudaril, da gre za prikrojevanje dejstev in načrtno napačne informacije.

Ožura je tako zavrnil stališče Zagreba, da mora varčevalce poplačati LB v Ljubljani ali Slovenija in da ne gre za vprašanje nasledstva. To je povsem v nasprotju s stališčem v aneksu C nasledstvenega sporazuma, ki so ga naslednice leta 2001 podpisale tudi zato, da bi rešile vprašanje jamstev za stare devizne vloge, je dejal. Hrvaška zapade tudi v protislovje sama s sabo, saj je v 6. točki stališča priznala, da se je v okviru nasledstva udeležila pogovorov pod okriljem BiS, ki pa so se po trditvah Zagreba leta 2002 končali. Ožura je slednje zanikal in tako kot Pogačnik dejal, da so tistega leta naslednice od Basla dobile vabilo za nadaljevanje pogovorov.

Zavrnil je tudi trditev Zagreba, da je podružnica LB Zagreb svojim varčevalcem onemogočala dostop do hranilnih vlog. Kot je poudaril, so storili vse, da bi izplačali čimveč varčevalcev. Zavrnil je tudi trditev, da Hrvaška ni nikoli posredovala v zasebnem odnosu med bankami in varčevalci. Glede tega je navedel osebno posredovanje bivšega podpredsednika hrvaške vlade Slavka Liniča pri trgovinskem sodišču v Osijeku v sporu glede osiješkega IPK, največje dolžnice LB. Kot neresnično je zavrnil tudi trditev Zagreba, da hrvaški pravni red ne vsebuje ovir za nastop tujih bank. Kot primer je navedel belgijsko banko KBC, ki je solastnica NLB, in ki ji Zagreb ne dovoli vstopa na hrvaško tržišče.

Po oceni LB je sicer Hrvaška s tem, ko ni omogočila vsem varčevalcem na svojem ozemlju prenosa deviznih hranilnih vlog v javni dolg, kršila konvencijo o človekovih pravicah in svoboščinah. Slovenija je namreč v skladu s teritorialnim načelom ne glede na sedež banke in državljanstvo varčevalcev izplačala stare devizne vloge vsem varčevalcem, ki so imeli odprte račune na območju Slovenije, je dejal Ožura.

Pogačnik pa je dejstvo, da je bila na Hrvaškem "domovnica pogoj za prenos starih deviznih vlog v javni dolg" označil kot "pravno relevantno prakso", saj s tem Hrvaška ni v celoti prevzela vseh obveznosti do varčevalcev na svojem ozemlju, medtem ko mednarodno pravo določa, da mora novonastala država prevzeti obveznosti na svojem ozemlju.

Ožura je na novinarski konferenci novinarjem izročil tudi odgovor na stališča Narodne banke Hrvaške, ki jih je v zvezi s problematiko deviznih hranilnih vlog občanov v LB, glavni podružnici Zagreb, objavila 14. marca. Opozoril pa je tudi na knjigo, ki jo je izdala LB temeljna banka Zagreb leta 1989, v kateri je razvidno njeno poslovanje.