'Slovenija zagotovo ni glasovala proti'

Premier Janez Janša je danes v Lizboni zanikal navedbe, da je Slovenija glasovala proti temu, da bi Hrvaška postala nestalna članica Varnostnega sveta ZN. "Torej, Slovenija zagotovo ni glasovala proti," je zatrdil Janša po koncu srečanja evropskih desnosredinskih voditeljev pred začetkom neformalnega vrha Evropske unije v Lizboni.

Glede reševanja odprtih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško pa je premier Janša ponovil: "Naslednje korake pričakujemo po volitvah." Parlamentarne volitve na Hrvaškem so napovedane za 25. november.

Tajno glasovanje

Vse sosednje države in vse države jugovzhodne Evrope so glasovale za vstop Hrvaške v Varnostni svet Združenih narodov (VS ZN), razen Slovenije, piše hrvaški dnevnik Jutarnji list v današnji izdaji ter dodaja, da je to presenetljivo, saj je celo Srbija glasovala 'za'.

Glasovanje o nestalnih članicah v VS ZN je sicer tajno, vendar se časnik sklicuje na dobro obveščene vire v New Yorku. Hrvaški predstavniki v ZN vesti niso želeli komentirati. Tiskovni predstavnik slovenskega ministrstva za zunanje zadeve Gregor Šuc je za 24ur.com povedal, da pisanja časnika ne more ne potrditi ne ovreči, saj gre za tajno glasovanje in se o tem ne govori. Dodal pa je, da je minister Dimitrij Rupel danes hrvaški kolegici Kolindi Grabar-Kitarović čestital ob izvolitvi v VS ZN. Ob tem je dodal, da bo članstvo Hrvaške v VS pomembno prispevalo k mednarodnim prizadevanjem za krepitev miru in varnosti ter ostalih ciljev in načel Ustanovne listine.

Na OZP o poteku glasovanja

O glasovanju so razpravljali tudi na tokratni seji Odbora državnega zbora za zunanjo politiko (OZP). Državni sekretar Matjaž Šinkovec je pojasnil, da je glasovanje tajno, in napovedal, da bodo v zvezi s tem na zunanjem ministrstvu pripravili pisni odgovor.

V medijih je namreč zaslediti nasprotujoče si podatke o glasovanju - po enih naj bi Slovenija podprla Hrvaško, po drugih Češko. Na to sta opozorila poslanca Jožef Školč (LDS) in Darja Lavtižar Bebler (SD), ki ju je zanimalo, kako je glasovala Slovenija, kakšna navodila za glasovanje je dobil slovenski predstavnik in na katerih argumentih temeljijo ta navodila.

Prvi takšen primer v bilateralnih odnosih

Jutarnji list je v članku z naslovom "Slovenija je bila proti“ prenaša besede analitikov, ki so dejali, da "je to prvič, da Slovenija ni podprla Hrvaške na tako pomembnem multilateralnem dogodku, kar govori tudi o stopnji meddržavnih odnosov v tem trenutku."

Hrvaška zunanja ministrica pisanja časnika ni želela komentirati, dejala je, da je vesela, da je Hrvaška postala nestalna članica VS ZN za nadaljnji dve leti. Med drugim je dejala, da bi se morala Hrvaška posvetiti ohranjanju stabilnosti v regiji in pridobitvi lastnega boljšega izhodišča v postopku približevanje EU in NATO.

Mate Granić: Neobičajna poteza Slovenije

Za komentar pisanja hrvaškega dnevnika smo poklicali nekdanjega hrvaškega zunanjega ministra Mateja Granića, ki je dejal, da v kolikor so navedbe Jutranjega lista resnične, gre za presenetljivo odločitev Slovenije. "Vsaka država ima pravico odločati se za lastne strateške interese, vendar v vsakem primeru ni običajno, da v varnostnem svetu glasuje proti sosedi pri izvolitvi za nestalno članico,“ je dejal Granić, ki je bil na čelu hrvaške diplomacije od leta 1993 do začetka 2000.

Dodal je, da sta se Slovenija in Hrvaška, čeprav imata dobro gospodarsko sodelovanje in iste dolgoročne strateške cilje, torej članstvo v EU in NATO, v preteklosti napačno lotevali reševanja odprtih vprašanj. Granić je prepričan, da bi o meji med državama morala odločat tretja stran in da bi tudi napetosti med državama popustile, ko bi bilo to vprašanje rešeno.

Na vprašanje, kako bo članstvo Hrvaške v VS ZN vplivalo na pritiske ob napovedani razglasitvi ekološko-ribolovne cone (ERC), nam je Granić dejal, da se je položaj Hrvaške sedaj okrepil. Pojasnil je, da ima Italija pri tem vprašanju gospodarske, zunanje in notranje politične interese. Slovenija pa se boji, da bo ERC prejudicirala potek meje na morju, čeprav to ni mogoče, je dejal Granić.

"Sedaj ima tudi Hrvaška enega od mehanizmov, s katerimi lahko oslabi pritiske Slovenije in Italije, kar se tiče razglasitve ERC. Drugače povedano, veliko bolje bi bilo, če bi se nekatera vprašanja reševala načelno, to pa je dogovor o meji - končni dogovor, kdo bi bil arbiter ali katera sodna instanca. Če se to reši, potem odpadejo mnoga druga vprašanja,“ nam je povedal Granić.